A lestev – nepravilna postavitev lestve – udarec desnega stopala – edem kostnine – primarni strah – pravno priznana škoda – sudeckov sindrom – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – materialna škoda – premoženjska škoda – prevoz – prevozni stroški – kilometrina – javni prevoz
Tožnikov primarni strah je bil lažji, saj se je sicer ustrašil, a mislil, da ne bo nič, taka oblika strahu pa ne dosega standarda pravno priznane škode.
Če pomoč družinskih članov (tri tedne po uro pomoči za oblačenje in opravljanje higiene) obsega običajno pomoč, je tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova.
Tožnik je zahteval 350,00 EUR materialne škode za prevoze. Svoj zahtevek je utemeljil s sklicevanjem na kilometrino, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo javni prevoz in mu prisodilo nižjo odškodnino.
Odmera višine za nepremoženjsko škodo (MB Sudeck).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivni pogoj – varščina kot pogoj za začasno odredbo – obstoj nevarnosti
Izpodbijanega sklepa ni mogoče uspešno utemeljiti na domnevi, da višje varščine upnik ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu s strani sodišča določene varščine v domeni upnika.
Sodna praksa v zvezi z obstojem nevarnosti pri izdaji začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve res stoji na stališču, da mora upnik pri izkazu subjektivnega pogoja zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Vendar pa lahko upnik s plačilom varščine doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti. V takem primeru dobi namreč dolžnik iz založene varščine na relativno enostaven način povrnjeno škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe.
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje le popravilo napake pri podatkih o vozilu in priimku zapustnika. S pritožbo zoper ta sklep zato ni dopustno uveljavljati napačne, preuranjene ali pomanjkljive odločitve.
napad z lesenim kolom – pretep – fizično nasilje – vzročna zveza – več dogodkov – soprispevek – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – lahka telesna poškodba – huda telesna poškodba – strah – smrtni strah – udarnina nosu – udarnina prsnega koša – odrgnina
Tožnik je toženca počakal v stanovanjski hiši, pri čemer se je opremil z lesenim kolom in ga napadel, nato pa je toženec tožnika zgrabil, porinil po stopnicah in šel za njim. Sledilo je obračunavanja pod stopnicami, med katerim je počil kol, ki ga je tožnik nato odvrgel in pričel bežati, toženec pa ga je dohitel in ga s kolom večkrat udaril. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je za škodo, ki je tožencu nastala v začetni fazi dogodka, v celoti odgovoren tožnik. Prav tako je pravilno porazdelilo odgovornost za škodo, ki je v nadaljevanju dogodka nastala tožniku. Dejstvo je, da je toženec tisti, ki je tožnika večkrat udaril s kolom, in to po tem, ko je tožnik že opustil fizični konflikt in pričel bežati. Ravno zato gre za (vzročno) od prejšnjega dogodka ločen, samostojen dogodek, zato toženčev prispevek ne more biti manjši od 50 %. Po drugi strani ni mogoče mimo tega, da je bil povod za ta dogodek izključno na strani tožnika (njegovo zahrbtno ravnanje, ko je toženca pričakal s kolom in ga tudi fizično napadel in poškodoval), zato je sodišče njegov prispevek pravilno ocenilo v višini 45 %. Ker se je toženec odzval, ko je tožnik že pričel bežati, in celo tako, da je tožnika hudo poškodoval, pa je prav, da sam nosi višji delež (55 %).
padec na ledu - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - stroški zdravljenja
Tudi po oceni pritožbenega sodišča obstoji izključna krivdna odgovornost zavarovanca toženke na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ, saj glede na razloge, ki jih je v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tožnik v dani situaciji ravnal tako, kot bi ravnal vsak povprečni uporabnik pohodne površine - pločnika v zimskih razmerah, ko je bil ta zasnežen in poledenel. Od tožnika, ki je bil na poti v službo in se je sicer zavedal možnosti za zdrs na neočiščeni in neposipani pohodni površini, saj je zato po lastnem preudarku izbral pot, za katero je menil, da je ustreznejša, tudi nikakor ni mogoče zahtevati skrbnosti, ki presega skrbnost običajnega povprečnega posameznika zaradi njegovega poklica1, saj poklic tožnika ni v nobeni povezavi s tožnikom kot uporabnikom pohodne površine.
Sodišče prve stopnje je stranko o procesnih pravicah poučevalo (12. člen ZPP). Vendar je iz tožničinih pritožbenih navedb smiselno razvidno pričakovanje, da bo sodišče stopilo v vlogo njenega pooblaščenca, kar pa ni pravilno, saj take vloge sodišče ne sme prevzeti, ker bi s tem kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zakoniti zastopnik družbe – pooblastilo – veljavnost pooblastila – pravilnost zastopanja – zastopanje družbe
Ker je v sodni register kot zakoniti zastopnik vpisana fizična oseba, ki je podpisala pooblastilo za vložitev tožbe in je pooblastilo izkazano, ni razloga za prekinitev postopka. Tožena stranka je sicer izkazala, da je vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v sodnem registru vpisana oseba nima statusa poslovodne osebe tožeče stranke, vendar to ni ob takem dejanskem stanju ovira, da sodišče prve stopnje nadaljuje postopek. Sodišče pazi na pravilno zastopanje po uradni dolžnosti in do sedaj ni imelo pomislekov v zastopanje tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnice ocenilo realno, pri tem pa je upoštevalo predložena dokazila in splošno znane podatke o potrebah otrok primerljive starosti.
V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pridobiti podatke o vseh toženčevih dohodkih, nato pa ustrezno upoštevati dejstvo, da je tožničina mati zaradi bolezni sina upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
vzgojni ukrepi – navodila in prepovedi – prej izrečeni vzgojni ukrep – nadzorstvo organa socialnega varstva – izbira vzgojnega ukrepa – izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku
Ker sodišče skladno z določilom četrtega odstavka 78. člena KZ ob vzgojnem ukrepu nadzora socialnega varstva lahko določi katero izmed navodil in prepovedi iz 77. člena KZ, ki v tem primeru le izgubijo naravo samostojnega ukrepa, ni v nasprotju s KZ, če se navodila izrečejo naknadno, v drugem postopku. Iz smisla določil o izrekanju enotnega vzgojnega ukrepa tudi izhaja, da morajo biti mladoletniku izrečeni vzgojni ukrepi, ki si po vsebini ne nasprotujejo, oziroma niso medsebojno nezdružljivi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072550
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 130, 130/1, 197. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207.
stroški upravljanja in obratovanja – poslovni prostori – zavezanec za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – upravnik – najemnik – pasivna legitimacija najemnika – izdatek za drugega – obljuba dejanja tretjega – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prekinitev postopka, če nastanejo pravne pravne posledice začetka stečajnega postopka
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja in obratovanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
pomotni vpis - oblikovanje etažne lastnine - prenos zaznambe na novo nastale posamezne dele - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera
Po četrtem odstavku 105. člena SPZ je solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da parcela št. 1 v obliki solastnine pripada vsakokratnim lastnikom posameznih delov št. 1, 2 in 3 stavbe št. 1, kupci že glede na obstoječe zemljiškoknjižne podatke v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe niso mogli biti v dobri veri, da v zvezi s kupljenimi nepremičninami ni povezana v zemljiški knjigi nobena zaznamba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084253
OZ člen 140, 243, 243/3, 526. ZPP člen 154, 154/1, 165. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
pogodba o leasingu – pogodba o lizingu – kršitev lizingojemalca – pravica do vračila že plačanih obrokov – splošni pogoji – odškodnina – pozitivni pogodbeni interes – privolitev v prikrajšanje – nevarnost uničenja stvari – višja sila – prehod nevarnosti – stroški pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Leasingojemalec zaradi kršitve svojih pogodbenih obveznosti ni upravičen do vračila že plačanih obrokov.
Odškodnina v višini zapadlih in neplačanih ter nezapadlih in diskontiranih obrokov predstavlja tožničin pozitivni pogodbeni interes.
Zadostuje, da je tožnica izkazala toženkino realno in konkretno obogatitev - ta je stanovanje imela v posesti in ga je imela možnost uporabljati, pri čemer ni nujno, ali ga dejansko tudi je. Ob tem je tožnica izkazala (tj. zatrjevala in dokazala) tudi lastno prikrajšanje (stanovanja ni imela v posesti in zato ni imela možnosti uporabe), vzročno zvezo med obogatitvijo in prikrajšanjem (ki je očitna) ter to, da v prikrajšanje ni privolila (saj je vložila tožbo za izpraznitev).
ZPP člen 246. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 47, 47/2, 47/3.
nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje - dodatno 50% povišanje ngrade - dodatne analiza kot materialni stroški povezani z izdelavo izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se analiza insolventnosti tožeče stranke oziroma analiza in pregled starejših računovodskih izkazov nedelujočega podjetja ne more šteti kot dodatna analiza potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prvi odstavek 246. člena ZPP določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje. To pomeni, da je izvedensko delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij, to je iz izvida in mnenja.
- Pregled poslovanja in analiza insolventnosti tožeče stranke je v obravnavani zadevi sestavni del izvedenskega mnenja, in sicer tisti del ki predstavlja izvid. To so dejstva, ugotovljena ob pregledu zadeve, in ki so bila upoštevana pri izdelavi mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084260
OZ člen 299, 299/2, 336, 336/1, 346, 352, 352/3. ZIZ člen 180, 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. SPZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 357.
poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – odvetnik – odgovornost odvetnika – posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – groba napaka odvetnika – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – Paulijanska tožba – predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin – vpis v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – nevložitev predloga za začasno odredbo – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vpis hipoteke v zavarovanje terjatev drugih upnikov – ustavitev izvršbe po predlogu – plačilo terjatve – pogoji za prenehanje in izbris hipoteke – uspeh začasne odredbe – vzročna zveza – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka – začetek teka zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik izkazal pogoje za uspeh s predlogom za začasno odredbo. Pri tem je upravičeno upoštevalo, da za izdajo začasnih odredb zadoščajo verjetno izkazana dejstva, pa tudi naravo postopka, v katerem bi moral odvetnik predlagati začasno odredbo (Paulijanska tožba, s katero je tožnik uspel).
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 328, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – zapisnik o dednem dogovoru – sodna poravnava – pomota v dednem dogovoru – vsebinska pomota – tožba za razveljavitev sodne poravnave
Pri tem, kar očita pritožnica, ne gre le za očitno pisno pomoto, pač pa za vsebinsko razliko, saj je zapis dogovora med dediči po vsebini deloma drugačen, kot ga je razumela oz. želela sama. Pritožnica je sicer očitno prepričana, da je dedni dogovor sklenila v zmoti, torej da take poravnave ne bi podpisala, če bi bila pozorna na zapisano. Ker pa ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, je za njegovo izpodbijanje pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev.
izselitev iz stanovanjske hiše – osebni stečaj – prodaja premoženja – sestavine sklepa o prodaji premoženja
Obvezna sestavina sklepa o prodaji premoženja v postopku osebnega stečaja je naložitev dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje družinske razmere in stisko, do katere bo prišlo zaradi izselitve.
KZ-1 člen 20, 58, 58/3, 75, 75/5, 211, 211/1. KZ-1B člen 40. ZKP člen 100, 101, 102, 104, 105, 370, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 374, 501. OZ člen 186,186/1.
kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – sostorilstvo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ponavljanje zagovorov – protipravna premoženjska korist – delitev koristi med sostorilci – ugotavljanje deležev – odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi – premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna (nerazdelna) odgovornost sostorilcev za plačilo
Kadar je kaznivo dejanje izvršeno v sostorilstvu, kot v obravnavani zadevi, sodišče ni dolžno raziskovati vprašanja, kako sta si sostorilca pridobljeno protipravno premoženjsko korist razdelila. Če gre za neposredno udeležbo več oseb, ki so tako v objektivnem kot v subjektivnem pomenu izvrševale zakonske znake kaznivega dejanja (ali pa odločilno prispevale k izvršitvi), ni bistveno, ali je neposredni prejemnik premoženjske koristi ena od njih, nekatere ali vse, niti kakšni so njihovi deleži pri delitvi koristi. Razumno in izkustveno je dopustno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.
Sodišče prve stopnje je oškodovankin premoženjskopravni zahtevek v opredeljenem obsegu zakonito naložilo v solidarno (nerazdelno) plačilo obema obdolžencema, pri čemer se je pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika, po katerem za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Solidarna odškodninska odgovornost sostorilcev obstaja takrat, kadar so ti delovali s skupnim (istim) namenom povzročiti škodo.