vzgojni ukrepi – navodila in prepovedi – prej izrečeni vzgojni ukrep – nadzorstvo organa socialnega varstva – izbira vzgojnega ukrepa – izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku
Ker sodišče skladno z določilom četrtega odstavka 78. člena KZ ob vzgojnem ukrepu nadzora socialnega varstva lahko določi katero izmed navodil in prepovedi iz 77. člena KZ, ki v tem primeru le izgubijo naravo samostojnega ukrepa, ni v nasprotju s KZ, če se navodila izrečejo naknadno, v drugem postopku. Iz smisla določil o izrekanju enotnega vzgojnega ukrepa tudi izhaja, da morajo biti mladoletniku izrečeni vzgojni ukrepi, ki si po vsebini ne nasprotujejo, oziroma niso medsebojno nezdružljivi.
napad z lesenim kolom – pretep – fizično nasilje – vzročna zveza – več dogodkov – soprispevek – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – lahka telesna poškodba – huda telesna poškodba – strah – smrtni strah – udarnina nosu – udarnina prsnega koša – odrgnina
Tožnik je toženca počakal v stanovanjski hiši, pri čemer se je opremil z lesenim kolom in ga napadel, nato pa je toženec tožnika zgrabil, porinil po stopnicah in šel za njim. Sledilo je obračunavanja pod stopnicami, med katerim je počil kol, ki ga je tožnik nato odvrgel in pričel bežati, toženec pa ga je dohitel in ga s kolom večkrat udaril. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je za škodo, ki je tožencu nastala v začetni fazi dogodka, v celoti odgovoren tožnik. Prav tako je pravilno porazdelilo odgovornost za škodo, ki je v nadaljevanju dogodka nastala tožniku. Dejstvo je, da je toženec tisti, ki je tožnika večkrat udaril s kolom, in to po tem, ko je tožnik že opustil fizični konflikt in pričel bežati. Ravno zato gre za (vzročno) od prejšnjega dogodka ločen, samostojen dogodek, zato toženčev prispevek ne more biti manjši od 50 %. Po drugi strani ni mogoče mimo tega, da je bil povod za ta dogodek izključno na strani tožnika (njegovo zahrbtno ravnanje, ko je toženca pričakal s kolom in ga tudi fizično napadel in poškodoval), zato je sodišče njegov prispevek pravilno ocenilo v višini 45 %. Ker se je toženec odzval, ko je tožnik že pričel bežati, in celo tako, da je tožnika hudo poškodoval, pa je prav, da sam nosi višji delež (55 %).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072550
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 130, 130/1, 197. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207.
stroški upravljanja in obratovanja – poslovni prostori – zavezanec za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – upravnik – najemnik – pasivna legitimacija najemnika – izdatek za drugega – obljuba dejanja tretjega – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prekinitev postopka, če nastanejo pravne pravne posledice začetka stečajnega postopka
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja in obratovanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084752
ZPP člen 67, 300.
pravica do stikov – sprememba odločitve o stikih – zvišanje preživnine – združitev pravd
Mladoletna otroka nastopata kot tožnika le v zadevi P 2916/2015-IV, A. A. pa nastopa kot predlagateljica v zadevi II N 127/2016 (glede vprašanja stikov med mladoletnima otrokoma in očetom). Združitev zadev ni mogoča, saj postopka ne tečeta pred istim sodiščem (300. člen ZPP), delegacija oziroma prenos pristojnosti po 67. členu ZPP pa v takšnih primerih tudi ne bi prišla v poštev.
Zadostuje, da je tožnica izkazala toženkino realno in konkretno obogatitev - ta je stanovanje imela v posesti in ga je imela možnost uporabljati, pri čemer ni nujno, ali ga dejansko tudi je. Ob tem je tožnica izkazala (tj. zatrjevala in dokazala) tudi lastno prikrajšanje (stanovanja ni imela v posesti in zato ni imela možnosti uporabe), vzročno zvezo med obogatitvijo in prikrajšanjem (ki je očitna) ter to, da v prikrajšanje ni privolila (saj je vložila tožbo za izpraznitev).
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine – ne bis in idem – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine že vpisana v zemljiško knjigo – zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – medsebojna pomoč zakoncev
V primeru, da tožnica ne bo uspešna v drugi pravdi (to skrbi pritožnico) bo imela vse možnosti, da bo ponovno predlagala izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi. Dvakrat o isti stvari – prepovedi odtujitve in obremenitve, ni mogoče odločati.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zakoniti zastopnik družbe – pooblastilo – veljavnost pooblastila – pravilnost zastopanja – zastopanje družbe
Ker je v sodni register kot zakoniti zastopnik vpisana fizična oseba, ki je podpisala pooblastilo za vložitev tožbe in je pooblastilo izkazano, ni razloga za prekinitev postopka. Tožena stranka je sicer izkazala, da je vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v sodnem registru vpisana oseba nima statusa poslovodne osebe tožeče stranke, vendar to ni ob takem dejanskem stanju ovira, da sodišče prve stopnje nadaljuje postopek. Sodišče pazi na pravilno zastopanje po uradni dolžnosti in do sedaj ni imelo pomislekov v zastopanje tožeče stranke.
Obrazložitev odločitve o stroških mora vsebovati odločilne razloge glede odločitve po temelju. Sodišče prve stopnje je zadostilo temu kriteriju s tem, ko je stroške naložilo v plačilo tožeči stranki in se sklicevalo na prvi odstavek 158. člen ZPP. Ta v relevantnem delu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasproti stranki njene pravdne stroške. Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
Iz pogodbe o deviznem kreditu izhaja, da kreditojemalec v zavarovanje svojih obveznosti tožnici izroča (tudi) po 1 kom. bianko podpisano menico obeh tožencev z nepreklicno izjavo „za izpolnitev za vse svoje obveznosti do N. iz kateregakoli pogodbenega ali izvenpogodbenega naslova.“
V skladu z omenjeno pogodbeno vsebino je bila s strani vsakega od tožencev dana (izročena) bianco menica z menično izjavo/pooblastilom, iz katerega jasno izhaja, da se izroča za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe M. d.o.o., iz katerega koli pogodbenega ali izven pogodbenega naslova.
Ker svojega (meničnega) jamstva toženca na noben način nista omejila ne s časovnega in ne z vsebinskega vidika, je le-to veljalo (tudi) za obveznosti družbe M. d.o.o. iz drugih, (kasneje sklenjenih) treh kreditnih pogodb.
sporazum o zavarovanju denarne terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na solastnem deležu nepremičnine – podpis pooblastila odvetniku – sklenitev sodne poravnave – sodna poravnava
Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084505
OZ člen 3, 5, 7, 131. ZS člen 85, 88.
odškodninska odgovornost strokovnjaka do tretjih oseb – neposlovna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti cenilca za cenitev, ki jo pri poslovni odločitvi uporabi tretja oseba – skrbnost dobrega strokovnjaka – sodni cenilec – kreditna pogodba – zavarovanje kredita s hipoteko
Škoda, ki je bila nekomu povzročena zaradi njegove odločitve, sprejete v razumnem zanašanju na nepravilno informacijo ali nasvet je pravno relevantna škoda, če je nasvet ali informacijo posredovala oseba pri opravljanju svojega poklica ali dejavnosti in je bilo mogoče razumno pričakovati, da je dajalec informacije oziroma nasveta vedel, da se bo prejemnik zanesel na nasvet ali informacijo pri sprejemanju odločitve takšne vrste, kot jo je sprejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084253
OZ člen 140, 243, 243/3, 526. ZPP člen 154, 154/1, 165. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
pogodba o leasingu – pogodba o lizingu – kršitev lizingojemalca – pravica do vračila že plačanih obrokov – splošni pogoji – odškodnina – pozitivni pogodbeni interes – privolitev v prikrajšanje – nevarnost uničenja stvari – višja sila – prehod nevarnosti – stroški pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Leasingojemalec zaradi kršitve svojih pogodbenih obveznosti ni upravičen do vračila že plačanih obrokov.
Odškodnina v višini zapadlih in neplačanih ter nezapadlih in diskontiranih obrokov predstavlja tožničin pozitivni pogodbeni interes.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 328, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – zapisnik o dednem dogovoru – sodna poravnava – pomota v dednem dogovoru – vsebinska pomota – tožba za razveljavitev sodne poravnave
Pri tem, kar očita pritožnica, ne gre le za očitno pisno pomoto, pač pa za vsebinsko razliko, saj je zapis dogovora med dediči po vsebini deloma drugačen, kot ga je razumela oz. želela sama. Pritožnica je sicer očitno prepričana, da je dedni dogovor sklenila v zmoti, torej da take poravnave ne bi podpisala, če bi bila pozorna na zapisano. Ker pa ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, je za njegovo izpodbijanje pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev.
regulacijska začasna odredba – sodno varstvo – društva – spori – predpostavke za izdajo začasne odredbe
Sodno varstvo člana društva je dopustno le zoper dokončne odločitve organov, potem ko je bilo pred tem izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1, ki predvideva pritožbo zoper odločitev organa.
Odločba Komisije za pritožbe je torej tista dokončna odločitev, ki bi jo bilo v skladu s 14. členom ZDru-1 dopustno izpodbijati pred sodiščem iz razloga njene (ne)skladnosti z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom dolžnika. Če bi sodišče dopustilo sodno varstvo z izdajo regulacijske začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga upnik, bi prišlo do preskakovanja pravnih sredstev.
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih določa, da se vsaka prejeta vloga opremi s časovnim žigom časa prejema, uporabniku pa se o času prejema posreduje tudi elektronsko potrdilo.
ZZK-1 člen 29, 40, 55, 59, 59/2, 60, 60/4, 61. SPZ člen 224, 241, 248.
užitek - konsolidacija - užitkar postane lastnik stvari - izbris vpisa - izbris užitka - pogoji za izbris - obveznost predložitve zemljiškoknjižnega dovolila
SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu).
A lestev – nepravilna postavitev lestve – udarec desnega stopala – edem kostnine – primarni strah – pravno priznana škoda – sudeckov sindrom – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – materialna škoda – premoženjska škoda – prevoz – prevozni stroški – kilometrina – javni prevoz
Tožnikov primarni strah je bil lažji, saj se je sicer ustrašil, a mislil, da ne bo nič, taka oblika strahu pa ne dosega standarda pravno priznane škode.
Če pomoč družinskih članov (tri tedne po uro pomoči za oblačenje in opravljanje higiene) obsega običajno pomoč, je tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova.
Tožnik je zahteval 350,00 EUR materialne škode za prevoze. Svoj zahtevek je utemeljil s sklicevanjem na kilometrino, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo javni prevoz in mu prisodilo nižjo odškodnino.
Odmera višine za nepremoženjsko škodo (MB Sudeck).
Značilnost poroštva je sicer njegova akcesornost glede na obveznost glavnega dolžnika, vendar pa desetletni zastaralni rok ne velja za subsidiarnega poroka, zanj na podlagi določbe drugega odstavka 1034. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)1 velja zastaralni rok dveh let.
Dokazno breme glede vzroka nastanka poškodbe in posledično, da je taka škoda krita z zavarovalno pogodbo, je na tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je toženi stranki nepravilno odreklo pravico do izvedbe tistih dokazov, s katerimi bi lahko navedbe in dokaze tožeče stranke izpodbila. Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka; zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo je imela v konkretnem primeru za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.