Dogovor o nakupu nepremičnine ni bil dosežen (ni pisne pogodbe glede nepremičnine in tudi morebiten ustni dogovor ni realiziran, saj pretežni del kupnine ni plačan).
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila sodna taksa plačana v zadevi III P 3057/2015, ne pa tudi v obravnavani zadevi III P 670/2016. Ob ugotovitvah, da ima obravnavana tožba datum 29. 12. 2015 in da je zadeva označena na enak način in se vodi zoper isto toženko, je utemeljena pritožbena navedba, da je bila sodna taksa za tožbo, na podlagi katere je bil odprt spis št. III P 670/2016, že plačana. Utemeljen je zato tudi pritožbeni zaključek, da ni bilo podlage za izdajo izpodbijanega plačilnega naloga.
NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM0022963
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/3, 273/1, 273/1-1. SPZ člen 70. ZNP člen 21, 128. ZZZDR člen 51, 51/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 9, 9/4, 9/4-3.
razdružitev skupnega premoženja - začasna odredba
Jasno je, da nemožnost realizacije terjatve pogojuje nastanek škode, vendar pa pri tem ne gre za škodo iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki pogojuje izdajo regulacijske začasne odredbe.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073788
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1, 383/2, 383/2-3, 399, 399/1-3, 399/1-4, 399/4, 403, 403/1, 407, 407/1, 409, 409/1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3. OZ člen 417. ZPP člen 226, 226/2, 285, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pridobitev procesne legitimacije upnika – odstop terjatve – listine v tujem jeziku – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP-G – sklep o odpustu obveznosti – pravni učinki odpusta obveznosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – nedodelitev drugemu sodniku – prenos pristojnosti – povračilo dolžnikovih stroškov – pravilo uspeha – stroški upnika
Pri določbi tretjega odstavka 57. člena ZFPPIPP je pomembno, da je upravitelj obveščen in da mu je prenos terjatve dokazan, ni pa pomembno, ali je do te informacije prišel s posredovanjem sodišča.
V primeru, da je listina sestavljena v tujem jeziku, ima upravitelj možnost, da zahteva prevod, in to neposredno od upnika (kot na primer pri prenosu terjatve) ali pa preko sodišča (predvsem ko gre za preizkus prijave terjatve).
V obravnavani zadevi je potrebno uporabiti spremenjeni 399. člen ZFPPIPP, saj sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti (tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP-G). O odpustu obveznosti se namreč odloči šele z izdajo sklepa o odpustu obveznosti.
Glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPPP in prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP je sklep o odpustu obveznosti konstitutivne narave – do odpusta obveznosti pride šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti in šele takrat preneha upnikova pravica sodno uveljaviti plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti in ki ni bila plačana v postopku osebnega stečaja. Z novelo ZFPPIPP-G torej ni prišlo do retroaktivnosti uporabe novih zakonskih določb. Vendar pa spremenjena zakonska določila terjajo tudi seznanitev strank ugovornega postopka s tem, da bo sodišče uporabilo spremenjene določbe in poziv strankam, da se izjavijo o spremenjenih določbah in o relevantnih dejstvih.
Dolžnikovi stroški v postopku z ugovorom proti odpustu obveznosti ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. in 355. člena ZFPPIPP. Določila o stroških stečajnega postopka se v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), ne gre pa za stroške, ki bi nastajali v zvezi s stečajno maso, temveč gre za stroške iz pridruženega postopka, za katerega veljajo drugačna pravila – pravila o uspehu dolžnika.
Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, hkrati pa je to skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morali tožnici v nasprotnem primeru vložiti novo tožbo.
Zgolj zaradi sorodstvenega ali prijateljskega razmerje nekaterih prič do tožeče stranke, pa jih ob tem, ko so njihove izpovedbe življenjsko in izkustveno sprejemljive, skladne med seboj in tudi z mnenjem izvedenca geodetske stroke, ni mogoče opredeliti kot neverodostojnih.
Priposestvovalna doba je začela teči v letu 1958 in se je v skladu z določbo paragrafa 1470 ODZ v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960 (ZSO, št. V/1-1960) zaključila ob izteku 20 letne priposestvovalne dobe v letu 1978.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0083891
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185.
ničnost pravnih poslov - notarski zapis - sprememba tožbe - precizacija tožbenega zahtevka - nov tožbeni zahtevek - nasprotovanje tožene stranke - sodišče ni odločilo o spremembi tožbe
Višje sodišče ugotavlja, da zahtevek iz vloge z dne 14. 4. 2015 ni enak kot zahtevek, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo v izpodbijani sodbi, pri čemer je tožeča stranka postavila še nov zahtevek, ki ga prej ni bilo. Zato je jasno, da gre za spremembo tožbe, o kateri mora sodišče odločiti, sicer krši 185. člen ZPP.
ZFPPIPP člen 136, 136-1, 200, 200/4, 221, 221b, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava - začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - preizkus sklepa - obseg preizkusa - uporaba pravil o prisilni poravnavi - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - neuporaba - povezana družba
Ker se v tem postopku upniški odbor ne oblikuje, ni potrebna navedba ovir za vsakega posameznega upnika za imenovanje za člana upniškega odbora.
Tudi če dolžnik tega upnika ni navedel kot osebe, ki o poenostavljeni prisilni poravnavi ne more glasovati, bo upnik te razloge lahko uveljavljal šele ob morebitni pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v tej fazi postopka pa to ni pomembno in se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, prav tako pa se v tej fazi postopka s tem ne more ukvarjati višje sodišče.
V fazi začetka postopka (katere koli) prisilne poravnave se ne preverja, ali so vsi v listinah navedeni podatki tudi pravilni. Nenavedba posameznega upnika v seznam terjatev bi torej lahko kazala na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa bi ta morala biti dokazana, da bi bila upoštevana. Iz podanih navedb pa kaj takega ne izhaja.
Verjetnost uspeha prestrukturiranja mora tu presoditi vsak upnik sam, ki se tudi sam odloči, kako bo glasoval.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave ne velja načelo absolutne prednosti iz 1. točke 136. člena ZFPPIPP.
preventivno prestrukturiranje – postopek preventivnega prestrukturiranja – sporazum o finančnem prestrukturiranju – sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – vsebina sodne kontrole zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – veljavnost novele ZFPPIPP-G – pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju – način seznanitve strank postopka s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju – izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – razpoložljiva denarna sredstva – začetek postopka prisilne poravnave – blokada transakcijskih računov – bilančna izguba – ogrožanje dejavnosti
Tožena stranka sama navaja, da jo vsakomesečno bremenijo dolgovi iz tekočega poslovanja v višini preko 90.000,00 EUR, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 1.893,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/4. ZPP člen 108, 108/5. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 4, 4/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 18.
elektronsko vlaganje pisanj – formalno pomankljiva vloga – napaka pri navedbi opravilne številke – odprava napake – zavrženje pritožbe
Elektronski vpisnik ima svoje zakonitosti in zahteve, pri čemer, ko se uporabnik zmoti in kot sklep, ki ga izpodbija, ob vlaganju navede napačno procesno dejanje, se taka napaka lahko odpravi. Odpravi se tako, da se (ista) pritožba ponovno vloži, tokrat kot pritožba zoper pravilno procesno dejanje. Če se taka napaka ne odpravi, se pritožba ne more obravnavati, torej ni primerna za obravnavo.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – načini prodaje – javna dražba – zbiranje ponudb – izklicna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – mnenje ločitvenega upnika
Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so med seboj enakovredni. Vsak od njih pomeni le pričakovano projekcijo in vnaprej ni mogoče napovedati, kateri bi lahko pripeljal do višje cene. En način ima prednost pred drugim le, če bi bilo vsaj verjetno izkazano, da bo na takšen način dosežena višja prodajna cena. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične okoliščine posameznega primera.
Glede na to, da je mnenje ločitvenega upnika podrobno utemeljeno, to terja od sodišča prve stopnje, da v primeru, kot njegovega mnenja ne upošteva, svojo odločitev prepričljivo utemelji.
Tožeča stranka kot stečajni upnik tožene stranke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka. Zaradi tega je iztoževana terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopalo procesno pravilno, ko je v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka. Sklep o nadaljevanju je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od predloga upnika za nadaljevanje postopka. Takšen predlog upnika vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka.
kolektivni delovni spor – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je predmetni kolektivni delovni spor prekinilo do pravnomočne odločitve v drugem kolektivnem delovnem sporu. Gre za dva različna in samostojna kolektivna delovna spora, ki se sicer oba nanašata na volitve v svet delavcev v A. d. o. o., vendar pa sta po vsebini različna. V drugem kolektivnem delovnem sporu je predmet spora zakonitost oziroma nezakonitost volitev v svet delavcev, v obravnavani zadevi pa ničnost oziroma nezakonitost sklepa volilne komisije. Odločitev o zakonitosti oziroma nezakonitosti volitev v svet delavcev ni predhodno vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev o ničnosti oziroma nezakonitosti sklepa nasprotnega udeleženca. Zato je sklep o prekinitvi nezakonit.
sklep o poplačilu - poplačilo - upoštevanje prostovoljnega plačila dolžnika - vračunavanje obresti in stroškov - izpodbijanje terjatev - ugovor po izteku roka
Pritožnik (dolžnik) v nadaljevanju izpostavlja, da sodišče prve stopnje pri izračunu plačila 9.709,02 EUR ni upoštevalo obresti v korist dolžnika, in sicer od delnega plačila dne 21. 2. 2011. Ta pritožbena navedba ne samo, da ni utemeljena, tudi ni razumljiva. Najprej višje sodišče v tem delu poudarja, da se pri sklepu o poplačilu ne more več razpravljati o morebitnem dolžnikovem plačilu ali drugačnem plačilu obveznosti (primerjaj drugi odstavek 201. člena ZIZ). To bi bilo kvečjemu lahko predmet ugovora po izteku roka (56. člen ZIZ), ki pa ga dolžnik v tem postopku ni vložil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083885
ZPP člen 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojnost listine - pravdni postopek
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju spregledalo dve listini, ki jih je kot dokaz predložila tožnica, in sicer vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi do teh listin, ki lahko bistveno vplivata na odločitev v tem postopku, ni opredelilo, zaradi česar izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
spor majhne vrednosti – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdnem postopku – ugovor zoper sklep o izvršbi – odgovor na tožbo – sodba na podlagi pripoznave – obvestilo o posledicah – priznana dejstva
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, torej kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, tako ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave.
V nasprotju s pravilom iz drugega odstavka 453a. člena ZPP, ki sodišču prve stopnje izrecno nalaga, da mora toženo stranko na posledice iz prvega odstavka istega člena ob vročitvi tožbe opozoriti, 214. člen ZPP ne določa, da je treba toženo stranko ob vročitvi prve pripravljalne vloge opozoriti na posledice izostanka (substanciranega) zanikanja (posameznih) dejstev.
ZIZ člen 16, 178, 178/2, 179, 179/2. ZPP člen 253, 253/4, 337, 337/1.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravica do izjave - poziv sodišča k podaji pripomb - zastavni upnik kot udeleženec v postopku - pripombe na cenitveno poročilo - nedovoljene pritožbene novote
Opustitev pravočasne podaje pripomb vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote. Povsem enako bi moralo veljati tudi za zastavnega upnika kot udeleženca v postopku (5. točka 16. člena ZIZ), upoštevaje ob tem, da se zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine lahko pritožbi poleg dolžnika tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine (drugi odstavek 179. člena ZIZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot vodja kontrole, je od komercialista zadruge, kamor je pripeljal bika, za katerega meso je veterinar tožene stranke menil, da ni primerno za prehrano (zaradi bikovega zdravstvenega stanja), odkupil meso. Tožena stranka, ki je bila lastnica bika, tožniku za prevzem mesa ni dala dovoljenja. Tožnik je s svojim ravnanjem najmanj iz hude malomarnosti kršil pogodbene obveznosti, saj tožene stranke ni obvestil o zdravstveni neoporečnosti mesa in je meso brez njene vednosti in soglasja prevzel ter si ga prilastil, nato pa ga je prodal naprej. Računa in blagajniškega prejemka, ki sta se glasila na ime tožene stranke, toženi stranki ni izročil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.