okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - občina - pravni interes
Po določbi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 6. točko drugega odstavka 54. člena ZVO-1 za priznanje pravnega interesa tožnici zadošča že, da je njena nepremičnina v poročilu o vplivih nameravanega posega na okolje določena znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi.
Ministrstvo z izdajo dovoljenja kandidatu, ki želi izvajati rejniško dejavnost, ne odloči o namestitvi enega ali več otrok k temu rejniku, temveč zgolj o kandidatovi primernosti in sposobnosti za izvajanje rejniške dejavnosti, v posledici česar je oseba z izdanim dovoljenjem zgolj vpisana v evidenco izdanih dovoljenj. Enak predmet odločanja kot v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti je po naravi stvari tudi v postopku odvzema dovoljenja, za katerega je prav tako pristojno ministrstvo in katerega posledica je tudi izbris rejnika iz evidence izdanih dovoljenj.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - član kmečkega gospodinjstva - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pri obrazložitvi izpodbijane odločitve je izostala konkretna, jasna in natančna opredelitev pogojev, ki se nanašajo na dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Taka obrazložitev ne ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - pravočasnost - obvestilo
Obvestilo iz drugega odstavka 21. člena ZKZ ima zgolj značaj seznanitve udeležencev postopka o tem, kdo je sprejel ponudbo, in ali je bil sprejem ponudbe s strani posameznega sprejemnika ponudbe pravočasen.
Postopek odobritve pravnega posla pa se začne (šele) z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla. V kolikor se vložnik te vloge s stališčem upravne enote, da je ponudbo sprejel prepozno, ne strinja, lahko to uveljavlja v pravnem sredstvu zoper odločitev upravne enote, s katero bo slednja negativno odločila o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - gradnja na tujem svetu
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi ugotovitev, ki v zadevi niti niso sporne, saj jim tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja, in sicer, da je tožnik 1998 zgradil predmetni objekt, ne da bi si zanj pridobil gradbeno dovoljenje, ki bi ga moral pridobiti, tako po predpisih, veljavnih v času izvedbe gradnje, kot po vseh nadaljnjih predpisih, veljavnih do dneva izdaje odločbe.
Glavni ugovor, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, to je sporno lastništvo zemljišča izvedene gradnje, in sicer tožnik oporeka toženki, da se predmetna gradnja deloma nahaja na zemljišču A.A., za odločitev v tej zadevi ni pravno pomemben, saj je, kot rečeno, edino pravno pomembno dejstvo v postopku, kot je obravnavani, da je investitor zgradil objekt, za katerega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da tudi, če bi bilo zemljišče gradnje v celoti v njegovi lasti, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je objekt nelegalno zgrajen.
davčna izvršba - mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah - zaprosilo za izterjavo
Davčni organ države prosilke (Nemčija) je pristojnemu organu Republike Slovenije podal zaprosilo za izterjavo terjatev s priloženim enotnim izvršilnim naslovom. Ker je iz podatkov, s katerimi je razpolagal prvostopenjski davčni organ ob sprejemu izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi razvidna oznaka akta, ki dovoljuje izvršbo, datum vročitve akta naslovniku, datum izvršljivosti ter znesek glavnice iz obresti tere dejstvo, da dolgovana obveznost do izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana, je pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
ZUJIK člen 94, 94/5. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 8, 13. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožničin projekt glede na kriterije iz Javnega razpisa prejel skupno 18 točk, kar odraža v nadaljevanju povzeto mnenje strokovne komisije. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK.
Očitek tožnice, da je Agencija tudi z novo odločbo bistveno kršila pravila določb postopka, je zato utemeljen. Utemeljen pa je tudi ugovor, da iz izpodbijane odločbe in poročila, ki ga je tožnica prejela po izdaji izpodbijane odločbe, ni mogoče preveriti, ali je strokovna komisija delovala skladno s Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postavitev prometne signalizacije - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postavitev prometne signalizacije je namenjena zgolj označitvi prometne ureditve, ki velja za cesto in njen odsek, kot je določena v občinskem aktu (torej splošnem aktu, ki je na enak način naslovljen na vse udeležence v prometu), in sama po sebi nima narave upravnega odločanja.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - mednarodni kongres ali konferenca
Splošno znano dejstvo je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.
Tožnica dodatnih dokazil, da je samostojni referat na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla, ni predložila, niti teh ni predložil organizator konference, tožena stranka pa teh na drug način ne more pridobiti. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o vsebinski verodostojnosti predloženih potrdil, da je šlo resnično za izvedbo referatov, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSPDSLS člen 9, 14.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravna subjektiviteta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnik nima lastne pravne subjektivitete, temveč vedno deluje v imenu in za račun Republike Slovenije, odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za izdajo dovoljenja za prodajo nepremičnine v državni lasti, ki jo je sprejel drug državni organ (ministrstvo, pristojno za okolje, oziroma organ v njegovi sestavi), zato ni odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka - prepoved retroaktivnosti - načelo zaupanja
S predlagano ureditvijo v sedmem odstavku 41. člena ZZDej-K se ne posega v načelo prepovedi retroaktivnosti, prav tako se ne posega v načelo zaupanja v pravo, saj se ponudniku, ki je v postopku podelitve koncesije, njegov položaj ne poslabšuje arbitrarno, zahteva po ustavitvi postopkov in ponovni začetek postopkov podelitve koncesije po postopku in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pa je utemeljena v prevladujočem javnem interesu in je nujna za izpolnitev cilja predlagane zakonske ureditve, in sicer transparentnega dodeljevanja koncesij pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2003) člen 12, 39.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba
Dne 6. 4. 2019 je bila spremenjena vrednost odvetniške točke in znaša 0,60 EUR. Upoštevaje drugi odstavek 12. člena OT je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Iz citirane materialnopravne določbe dovolj jasno izhaja razlaga, da se pri obračunu stroškov upošteva število točk, kot jih je določala OT v času, ko je bila storitev (delo) opravljena, ter tista vrednost točke, ki velja v času, ko je potrebno opraviti plačilo.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - mladoletnik brez spremstva - preganjanje - utemeljen strah - prosilec iz Afganistana
Tožnik ima utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi in sicer kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo v Afganistanu predstavljajo otroci brez staršev, ker obstaja velika verjetnost, da bodo le-ti podvrženi prisilnemu novačenju, spolnemu nasilju, izkoriščanju ali trgovini z ljudmi. Tožniku torej v izvorni državi grozi preganjanje kot pripadniku posebne družbene skupine.
Tožniku v izvorni državi grozijo dejanja preganjanja, ki vsebujejo tiste elemente preganjanja, kot so med drugim dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja in dejanja, usmerjena na otroke. Da ta dejanja kažejo na nečloveško ravnanje, je ugotovila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, le da je ta ravnanja napačno opredelila kot razloge za subsidiarno zaščito, namesto za razloge, ki opravičujejo status begunca. V obravnavani zadevi tožniku v izvorni državi grozijo dejanja preganjanja s strani nedržavnih subjektov, pri čemer država afganistanskim otrokom brez staršev, ki so izkoriščani, ni sposobna nuditi zaščite, kot je to je ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi.
Sodišče je tožniku tako podelilo status begunca za čas od izdaje izpodbijane odločbe dalje, ker bi mu moral biti že takrat priznan tak status.
lekarniška dejavnost - podružnica - napačna uporaba materialnega prava
Iz odločitev Sodišča EU izhaja, da morajo nacionalni predpisi dosledno in sistematično uresničevati cilj zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe prebivalstva z zdravili. To pomeni, da država članica načeloma lahko omeji izdajo dovoljenja za odprtje novih lekarn s predpisi, ki npr. določajo, da se ena lekarna odpre na določeno število prebivalcev ter najmanjšo razdaljo med lekarnami in podružnicami, vendar je pri tem treba upoštevati posebne demografske značilnosti konkretnega geografskega območja.
V postopku je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki se glede na določbo tretjega odstavka 2. člena ZDavP-22 uporablja tudi v postopku davčne izvršbe.
začasen odvzem licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - začasen izbris iz imenika nepremičninskih posrednikov - dopolnilno strokovno usposabljanje
Če nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja vsakih pet let, se mu začasno odvzeme licenca za opravljanje poslov posredovanja do izpolnitve tega pogoja. Glede na to se tožeča stranka v tožbi neutemeljeno sklicuje na to, da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, kateri predpisi so se spremenili, saj je za odločitev bistveno, da je od zadnjega dopolnilnega usposabljanja preteklo več kot pet let.
davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja rabljenih motornih vozil - komisionar kot davčni zavezanec - simuliran (navidezni) pravni posel
Stranki sta predhodno opisanih poslov tretjim osebam (davčnemu organu) tudi po presoji sodišča hote zgolj lažno predstavljali, da sta posel (komisijsko prodajo rabljenih vozil) sklenili. Volja pogodbenih strank v predmetni zadevi je bila resnična, saj sta obe stranki obravnavanih komisijskih prodaj vozil želeli, da posel nastane le navidezno (prodaja vozila preko tožnika kot komisionarja in ne direktno od dobaviteljev). Stranki se tudi strinjata glede navideznosti posla. Obravnavani posli pa so po presoji sodišča absolutno navidezni (fiktivni), kar pomeni, da stranki pravnega posla nista sklenili in da tretjim osebam lažno predstavljata, da sta ga – posel ne prikriva drugega posla. Tako gre tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi za absolutno navidezne posle, kot jih opredeljuje tretji odstavek 74. člena ZDavP-2 in kot sta jih pravilno opredelila tudi davčna organa.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10. ZUP člen 240.
pogoji za napredovanje - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - napredovanje učiteljev - vzgoja in izobraževanje
Pri točkovanju je tožena stranka iz razlogov, ki jih obširno navaja v izpodbijani odločbi, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki so bili kot dokazilo predloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno tožečo stranko pozvala, da s predložitvijo programa posveta odpravi dvom v verodostojnost predloženih potrdil in dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je toženka v celoti ugodila prošnji tožnika za dodelitev BPP. Z izpodbijano odločbo je bila tožniku dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS v zvezi s predlogom za dopustitev revizije, zaradi odvzema poslovne sposobnosti. Tožniku je bila torej dodeljena BPP v zahtevanem obsegu, zato s tožbo v tem upravnem sporu ne more v ničemer izboljšati svojega položaja. Posledično tožnik nima pravnega interesa za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija odločitev, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za 12 (dvanajst) oz. 11 (enajst) mesečno obročno plačevanje davčnega dolga v višini 4.616.440,00 EUR, ki je zapadel v plačilo 31. 7. 2018 in za katerega ni sporno, da ga je tožeča stranka 31. 7. 2018 tudi v celoti plačala. Kljub plačilu navedenega davčnega dolga je tožeča stranka 13. 11. 2018 zoper navedeno odločitev vložila tožbo, ker meni, da takšna odločitev ni pravilna in zakonita, saj meni, da so bili za ugoditev njeni zahtevi izpolnjeni zakonski pogoji. Vendar pa ob tem, da je tožeča stranka ob zapadlosti navedenega davčnega dolga, le-tega v celoti poravnala, navedeno po presoji sodišča pomeni, da si z odpravo izpodbijane odločbe (kar tožeča stranka s tožbo uveljavlja - izpodbojna tožba) ne more izboljšati svojega pravnega položaja.