neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za odobritev plačil - dejanska raba - trajni travnik
Pravilnik/06, ki je bil veljaven v času, ko je tožnica oddala vlogo za plačila za ukrep izravnalnega plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo za leto 2008, to je dne 15. 5. 2008, se glede opisa šifre 1300 - „trajni travnik“, glede za to zadevo relevantne ureditve, ni razlikoval od ureditve v Pravilniku/08. Oba Pravilnika določata, da pod šifro 1300 - „trajni travnik“ spadajo površine kmetijskih zemljišč porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno kosi oz. pase in da te površine niso v kolobarju ter se ne orjejo. Sem sodijo tudi površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50 dreves/ha.
Sodišče je s sodbo opr. št. I U 804/2010-21 z dne 28. 1. 2011 tožbi B.B. ugodilo, ker je presodilo, da dejansko stanje glede podlag za vrnitev podržavljenih nepremičnin v naravi ni pravilno ugotovljeno, upravni organ pa je tudi nepravilno uporabil materialno pravo. Delno odločbo z dne 17. 5. 2010 je odpravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu za kulturo v ponovni postopek. Glede na takšno dejansko stanje je pravni interes tožeče stranke za vodenje tega upravnega spora odpadel. Kot procesno predpostavko za meritorno odločanje mora tožnik pravni interes izkazovati ves čas postopka. Ker zaradi odprave izpodbijane odločbe tožeča stranka pravnega interesa več nima, je moralo sodišče njeno tožbo zavreči.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba, s katero je bil zavrnjen predlog za odlog upravne izvršbe, je po svoji vsebini sklep, četudi ima naziv odločbe, ker se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Takšno obveznost tožeče stranke je vseboval že izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to je odločba z dne 1. 3. 2010, s katero je bila tožeči stranki prepovedana uporaba spornega dela ceste. Izpodbijani sklep pa v te ugotovitve in obveznosti tožeče stranke ne posega in tudi ne more posegati, saj je njegov doseg glede na prvi odstavek 298. člena ZUP izključno ugotovitev, da je odločba, ki je izvršilni naslov, izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določitev načina izvršbe.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec
Četudi prijava stalnega prebivališča druge osebe na tožnikovem naslovu ne vpliva na njegovo lastninsko pravico in čeprav se ni ugotavljalo tožnikovo dejansko stalno prebivališče, pa so njegove pravne koristi vsekakor prizadete, če je na njegovem naslovu oziroma na nepremičnini, ki je v njegovi lasti, prijavljen nekdo, za katerega tožnik meni, da tam ne bi smel imeti prijavljenega svojega stalnega prebivališča. Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma, kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da tožnik nima pravnega interesa sodelovati v tem postopku.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 2, 6, 6/2.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - gospodarski razlogi - negativno mnenje pristojnega organa - izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju
Iz mnenja Ministrstva za gospodarstvo izhaja, da je resorni organ svojo odločitev oprl na dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil k prošnji, iz katere je razvidno, da tožnik v njej ni z ničemer navajal, da njegovo delovanje pomeni izjemni dosežek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje niti v tožbi, čeprav je bil z mnenjem Ministrstva za gospodarstvo pred vložitvijo tožbe seznanjen.
brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - nevladna organizacija ali združenje - ustanova
Upravičenci do BPP so tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register pod pogojem, da zaprosijo za BPP v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Do BPP so upravičene, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja. V obravnavanem primeru pa ne gre za spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti (v javnem interesu oziroma) z namenom zaradi katerega je bila tožeča stranka ustanovljena, pač pa za spor v zvezi z likvidacijo, to je s prenehanjem delovanja tožeče stranke.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo
Po ZV-1 raba vode brez ustreznega dovoljenja ni mogoča. Prvi odstavek 199. člena ZV-1 pa določa, da mora oseba, ki rabi vodno dobro, pa za takšno rabo ni imela dovoljenja ali koncesije, v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona. Ta določba ZV-1 torej določa obveznost tistim, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona brez dovoljenj ali koncesij rabili vodo, da za vodno dovoljenje zaprosijo, in odlaga za čas dveh let od uveljavitve zakona inšpekcijske ukrepe, ne more pa pomeniti podlage za izdajo vodnega dovoljenja.
Položaj, ko je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ureja drugi odstavek 127. člena ZV-1. Že pri izdaji vodnega dovoljenja je treba upoštevati, ali se z vodnim dovoljenjem za lastno oskrbo s pitno vodo zagotavlja oskrba prebivalstva s pitno vodo, če razpoložljivost vodnega vira ne zadošča za izdajo vodnega dovoljenja vsem prosilcem.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - načelo varstva pravic strank
Tožnik je sklep z dne 11. 6. 2008 prejel dne 14. 6. 2008 in v sklepu je bil pravilen pravni pouk glede zakonitega roka za pritožbo. V pritožbi, ki jo je podal dne 8. 7. 2008, tožnik ni navedel okoliščin, zaradi katerih skuša v pritožbi zoper izpodbijani sklep opravičiti zamudo. Zato tudi prvostopenjski organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale. Tožnik v pritožbi ni navedel vseh okoliščin, ki bi lahko aktivirale obveznost prvostopenjskega organa glede določila 7. člena ZUP in morebitne uporabe instituta vrnitve v prejšnje stanje.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Zaradi odprave odločbe o odmeri carinskega dolga, ki učinkuje za nazaj (ex tunc), o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno. Ker je med tem potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga, na podlagi točke a) prvega odstavka 154. člena CZ carinskega dolga naknadno ni več mogoče obračunati.
Javni razpis za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.4. Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-4.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - vrstni red prispetja vlog - kraj oddaje vlog
Vloge prijaviteljev, ki so bile upravičene do sredstev glede na čas vložitve, so bile lahko oddane tudi na pogodbenih poštah, ki so del javnega poštnega omrežja in so po pogodbi z izvajalcem univerzalnih poštnih storitev pooblaščene za prevzem oddanih poštnih pošiljk.
DDV - vračilo DDV - preveč plačani DDV - zastaranje - obresti - sistem samoobdavčitve
Zavezancu za davek, ki sam obračuna in plača davek, od razlike med letom plačane akontacije in davkom po davčnem obračunu, ne pripadajo obresti v skladu s 1. odstavkom 99. člena. V konkretnem primeru ne gre za primer, da je bil tožeči stranki z odločbo neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek, temveč gre za preveč plačani DDV, po davčnem obračunu (DDV-O), torej po sistemu samoobdavčitve.
Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati. V konkretnem primeru je nesporno, da sta bila zahtevka za vračilo DDV v delu, ki se nanaša na obračunska obdobja od januarja do maja 2001 in za obračunska obdobja od januarja do oktobra 2002, vložena po preteku 5 let od dneva plačila davka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Po zakonu se domneva, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek).
Ker tožnica – investitorka v roku enega meseca ni zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za neskladno gradnjo, ji je inšpekcijski organ pravilno odredil odstranitev objekta.
ZVojI člen 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1, 100, 100/2, 100/4. ZVV člen 16. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 4-1, 8, 8/1, 8/3.
vojni invalid - pavica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izjemna odobritev zdravljenja - bistvena kršitev pravil postopka
Zdraviliško zdravljenje za isto bolezen, v tem primeru za poškodovano levo zgornjo ekstremiteto, je praviloma možno enkrat na dve leti, komisija pa ugotavlja, da sedaj ni nujnosti za izjemno odobritev pogostejšega zdraviliškega zdravljenja.
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 220. člena CZS zaradi nepravilne uvrstitve v TARIC kodo, ob nespremenjeni tarifni oznaki. Posledično so bile neobračunane protidampinške dajatve po opombi k navedeni TARIC kodi, v skladu z Uredbo sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006, ki velja od 30. 6. 2006. Ker je bil vknjižen nižji znesek dajatev od zakonsko dolgovanega, je bilo treba opraviti naknadno vknjižbo v rokih, ki so določeni v 220. členu CZS, ni pa šlo za primer iz 2. odstavka 220. člena CZS.
neposredna plačila v kmetijstvu - odpravljen upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki je bila v pritožbenem postopku s strani drugostopenjskega organa odpravljena, kar pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se z izpodbijano odločbo, ki je bila odpravljena, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. O tožbi zoper izpodbijano odločbo tako meritorno ni mogoče odločati.
Kljub pomenski povezanosti si znaka nista zamenljivo podobna, ker podobnosti med konkurirajočima znakoma ni, zato se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na točko c in d 1. odstavka 44. člena ZIL-1.