trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neskladnost izreka z obrazložitvijo odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilnosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za odobritev plačil - dejanska raba - trajni travnik
Pravilnik/06, ki je bil veljaven v času, ko je tožnica oddala vlogo za plačila za ukrep izravnalnega plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo za leto 2008, to je dne 15. 5. 2008, se glede opisa šifre 1300 - „trajni travnik“, glede za to zadevo relevantne ureditve, ni razlikoval od ureditve v Pravilniku/08. Oba Pravilnika določata, da pod šifro 1300 - „trajni travnik“ spadajo površine kmetijskih zemljišč porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno kosi oz. pase in da te površine niso v kolobarju ter se ne orjejo. Sem sodijo tudi površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50 dreves/ha.
ZBPP člen 14, 34, 34/2. ZSV člen 23. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 2, 6, 7, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
V primeru, ko tožnik ugovarja podatkom, uporabljenim za izračunu kvadrature stanovanjske hiše, tožena stranka odločitve ne more opreti (samo) na podatke iz zbirke nepremičnin Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (dokler ne bodo usklajeni), lahko pa ti podatki, skupaj s javno dostopnimi podatki o cenah za m2 stanovanjske hiše, predstavljajo primerjalne podatke za določanje vrednosti nepremičnin.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec
Četudi prijava stalnega prebivališča druge osebe na tožnikovem naslovu ne vpliva na njegovo lastninsko pravico in čeprav se ni ugotavljalo tožnikovo dejansko stalno prebivališče, pa so njegove pravne koristi vsekakor prizadete, če je na njegovem naslovu oziroma na nepremičnini, ki je v njegovi lasti, prijavljen nekdo, za katerega tožnik meni, da tam ne bi smel imeti prijavljenega svojega stalnega prebivališča. Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma, kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da tožnik nima pravnega interesa sodelovati v tem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - nevladna organizacija ali združenje - ustanova
Upravičenci do BPP so tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register pod pogojem, da zaprosijo za BPP v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Do BPP so upravičene, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja. V obravnavanem primeru pa ne gre za spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti (v javnem interesu oziroma) z namenom zaradi katerega je bila tožeča stranka ustanovljena, pač pa za spor v zvezi z likvidacijo, to je s prenehanjem delovanja tožeče stranke.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to je odločba z dne 1. 3. 2010, s katero je bila tožeči stranki prepovedana uporaba spornega dela ceste. Izpodbijani sklep pa v te ugotovitve in obveznosti tožeče stranke ne posega in tudi ne more posegati, saj je njegov doseg glede na prvi odstavek 298. člena ZUP izključno ugotovitev, da je odločba, ki je izvršilni naslov, izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določitev načina izvršbe.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo
Po ZV-1 raba vode brez ustreznega dovoljenja ni mogoča. Prvi odstavek 199. člena ZV-1 pa določa, da mora oseba, ki rabi vodno dobro, pa za takšno rabo ni imela dovoljenja ali koncesije, v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona. Ta določba ZV-1 torej določa obveznost tistim, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona brez dovoljenj ali koncesij rabili vodo, da za vodno dovoljenje zaprosijo, in odlaga za čas dveh let od uveljavitve zakona inšpekcijske ukrepe, ne more pa pomeniti podlage za izdajo vodnega dovoljenja.
Položaj, ko je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ureja drugi odstavek 127. člena ZV-1. Že pri izdaji vodnega dovoljenja je treba upoštevati, ali se z vodnim dovoljenjem za lastno oskrbo s pitno vodo zagotavlja oskrba prebivalstva s pitno vodo, če razpoložljivost vodnega vira ne zadošča za izdajo vodnega dovoljenja vsem prosilcem.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 2, 6, 6/2.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - gospodarski razlogi - negativno mnenje pristojnega organa - izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju
Iz mnenja Ministrstva za gospodarstvo izhaja, da je resorni organ svojo odločitev oprl na dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil k prošnji, iz katere je razvidno, da tožnik v njej ni z ničemer navajal, da njegovo delovanje pomeni izjemni dosežek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje niti v tožbi, čeprav je bil z mnenjem Ministrstva za gospodarstvo pred vložitvijo tožbe seznanjen.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - načelo varstva pravic strank
Tožnik je sklep z dne 11. 6. 2008 prejel dne 14. 6. 2008 in v sklepu je bil pravilen pravni pouk glede zakonitega roka za pritožbo. V pritožbi, ki jo je podal dne 8. 7. 2008, tožnik ni navedel okoliščin, zaradi katerih skuša v pritožbi zoper izpodbijani sklep opravičiti zamudo. Zato tudi prvostopenjski organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale. Tožnik v pritožbi ni navedel vseh okoliščin, ki bi lahko aktivirale obveznost prvostopenjskega organa glede določila 7. člena ZUP in morebitne uporabe instituta vrnitve v prejšnje stanje.
ZZVN člen 1, 1/2, 2, 2a, 2a-2, 4, 8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
status žrtve vojnega nasilja - ponovna zahteva za priznanje statusa - sprememba materialnega predpisa - zavrženje vloge
Tožnik v ponovni vlogi ni uveljavljal statusa žrtve vojnega nasilja – civilne osebe, izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil oziroma statusa begunca, pač pa status na podlagi 4. člena ZZVN, ki se v ničemer ni spremenil, zato se na določbe ZZVN-H ne more z uspehom sklicevati.
Javni razpis za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.4. Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-4.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - vrstni red prispetja vlog - kraj oddaje vlog
Vloge prijaviteljev, ki so bile upravičene do sredstev glede na čas vložitve, so bile lahko oddane tudi na pogodbenih poštah, ki so del javnega poštnega omrežja in so po pogodbi z izvajalcem univerzalnih poštnih storitev pooblaščene za prevzem oddanih poštnih pošiljk.
DDV - vračilo DDV - preveč plačani DDV - zastaranje - obresti - sistem samoobdavčitve
Zavezancu za davek, ki sam obračuna in plača davek, od razlike med letom plačane akontacije in davkom po davčnem obračunu, ne pripadajo obresti v skladu s 1. odstavkom 99. člena. V konkretnem primeru ne gre za primer, da je bil tožeči stranki z odločbo neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek, temveč gre za preveč plačani DDV, po davčnem obračunu (DDV-O), torej po sistemu samoobdavčitve.
Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati. V konkretnem primeru je nesporno, da sta bila zahtevka za vračilo DDV v delu, ki se nanaša na obračunska obdobja od januarja do maja 2001 in za obračunska obdobja od januarja do oktobra 2002, vložena po preteku 5 let od dneva plačila davka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ter nanje odgovarjati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Ker je vrednost tistega dela stanovanja tožnika in njegovih družinskih članov, ki presega površinske normative za tričlansko družino, višja od šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Zaradi odprave odločbe o odmeri carinskega dolga, ki učinkuje za nazaj (ex tunc), o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno. Ker je med tem potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga, na podlagi točke a) prvega odstavka 154. člena CZ carinskega dolga naknadno ni več mogoče obračunati.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije
Kriterijev za vsebino, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po ZTro, ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožeča stranka. Če bi zakonodajalec med obravnavane ugodnosti želel vključiti tudi gorivo za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Ker gre v obravnavnem primeru za trošarino, je treba že zaradi tega vsebino devetega odstavka 54. člena ZTro tolmačiti restriktivno, in sicer tako, da se ta olajšava nanaša le na kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in traktorje. Ker pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka porabila gorivo tudi za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov, na kar se glede na povedano tudi po presoji sodišča tovrstna olajšava v sistemu vračila plačane trošarine v višini 50 % ne nanaša, je zato organ sprejel pravilni zaključek, ko je v tem delu zahtevek tožeče stranke zavrnil.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računa, za katerega prvostopenjski organ ugotavlja, da ga je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. mising trader, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je bila zaračunana storitev resnično opravljena s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.