ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUreP-1 člen 80, 80/3, 80/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - varstvo kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija
Za izpolnitev pogoja iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1 ni bistveno, kakšna je dejanska raba zemljišča, temveč le, ali je na tem zemljišču s prostorskim aktom dovoljenja gradnja, za kakršno je zahtevana izdaja gradbenega dovoljenja.
Lokacijska informacija, ki ima naravo potrdila iz uradne evidence, v skladu z določbo 3. odstavka 80 člena ZUreP-1 vsebuje podatke, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih aktov, torej prostorskega reda občine, ki kot temeljni izvedbeni prostorski akt občine določa namensko rabo prostora, kot jo določajo planski akti občin. Opredelitev statusa zemljišča v zemljiškem katastru pa je prikaz dejanske rabe zemljišč v skladu z ZEN in ne prikaz stanja v prostorskih aktih, ki je za obravnavano zadevo bistveno.
ZUS-1, člen 36, 36/1, 36/1-4. ZLV člen 24, 32. ZLS člen 37a.
lokalne volitve - predčasne volitve - prenehanje mandata članu občinskega sveta - prenehanje mandata zaradi odstopa - dan prenehanja mandata
Iz tožbenega zahtevka je razvidno, da tožniki želijo, da se ugotovi, da je tožena stranka s svojim ravnanjem posegla v njihove ustavne pravice in da naj se toženi stranki zato prepove takšno nadaljevanje ravnanja, iz obrazložitve tožbe pa izhaja, da se to dejanje tožene stranke nanaša na razpis nadomestnih volitev z dne 28. 1. 2011, zoper katerega po ZLV ni zagotovljeno (redno) sodno varstvo, zato je sodišče štelo, da imajo tožniki zagotovljeno sodno varstvo v tem upravnem sporu.
Odstop 7 članov Občinskega sveta (od 14) po matematičnem izračunu sicer res ne predstavlja večine v smislu četrtega odstavka 24. člena ZLV, vendar pa je obstoječi Občinski svet s preostalim številom članov (7) v pravnem položaju, ko ni sklepčen in zato ne more pravno veljavno sprejemati svojih odločitev v smislu prvega odstavka 35. člena ZLS. Zato tudi ne bi bil sposoben veljavno potrditi mandatov na nadomestnih volitvah izvoljenih članov. To pomeni, da je delovanje Občinskega sveta, onemogočeno. Ker tako ZLV, kot tudi ZLS, niti ne Statut Občine A., ne urejajo situacije, kot je v konkretnem primeru nastala, bi po mnenju sodišča, tožena stranka, zaradi nesposobnosti delovanja Občinskega sveta, morala razpisati predčasne in ne nadomestne volitve.
V obravnavani zadevi Občinski svet ni sprejel (predhodnega) ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandatov njegovim članom. V skladu z določilom 2. odstavka 37. a člena ZLS članu Občinskega sveta ne preneha mandat s samim odstopom, temveč mu mandat preneha šele po tem, ko Občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Ker tožena stranka v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ni ravnala v skladu z določilom 2. odstavka 37. a člena ZLS, to pomeni, da ni ravnala po pravilih postopka.
ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus zahteve za brezplačno pravno pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Iz priloženega upravnega spisa je razvidno, da je bila v isti zadevi kazenskega postopka K 392/2008 prav tako vložena prošnja za dodelitev sicer izredne BPP za svetovanje in zastopanje pred sodiščem in oprostitev vseh stroškov postopka, to se pravi, da je bila v bistvu prav tako vložena prošnja za zagovarjanje tožnice (obdolženke) pred kazenskim sodiščem na prvi stopnji. Glede na takšne enake postavljene zahtevke za dodelitev BPP, gre nedvomno za enak zahtevek dodelitve BPP postavljen tako v zadevi številka Bpp 486/2010, kot tudi v zadevi, številka Bpp 1984/2010, ki je predmet tega spora.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - javna korist
Tožnik bi v tem upravnem sporu uspel in dosegel odpravo izpodbijanega gradbenega dovoljenja, v ponovnem postopku pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo le, če bi gradnja objekta posegla v njegove pravno priznane pravice in interese, v konkretnem primeru torej z vidika varstva pred nedovoljenimi vplivi načrtovanih objektov nanj oz. na njegovo nepremičnino (npr. s prekomernim – nedopustnim – osenčenjem).
V obravnavnem primeru ni sporno, da je bilo vodno povračilo odmerjeno na podlagi napovedi za plačilo vodnega povračila za leto 2007, ki jo je vložila tožeča stranka sama in v njej navedla vse potrebne podatke za odmero vodnega povračila. To pomeni, da je bila odmera izvedena ob upoštevanju dejanske rabe vode, ki jo je tožeča stranka v letu 2007 imela. Čim pa je tako, je, ob odsotnosti posebnih določb, ki bi vključevale oprostitev plačila vodnega povračila v primerih hujših naravnih dogodkov (ujm), odločitev obeh upravnih organov pravilna in na zakonu utemeljena.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. URS člen 19, 134, 134/2. PoDZ-1 člen 212.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - imuniteta sodnika - odvzem imunitete - varstvo ustavnih pravic
Sklep Mandatno-volilne komisije DZ ni posamični akt, s katerim organ posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika in zoper katerega ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V skladu z določbami ZKP lahko dovoljenje za odvzem imunitete sodniku zahteva od državnega zbora državni tožilec, sodišče pa zahteva dovoljenje za začetek kazenskega postopka v primerih, ko državni tožilec ne vodi kazenskega pregona (63. člen ZKP). Zato je na podlagi zahteve Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije Državni zbor mogel izdati izpodbijani sklep.
ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-3. ZDavP člen 114, 114/3.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - plačilo za storitve poslovodenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso je vsako plačilo, ki ga prejme poslovodja zaradi opravljanja svoje funkcije, njegov osebni prejemek po 15. členu ZDoh, ne glede na to, ali mu je nakazan neposredno ali preko druge fizične ali pravne osebe.
najemnik denacionaliziranega stanovanja -nepovratna in kreditna sredstva - nadomestni odkup - rok za uveljavitev pravic - materialni rok
Tožnik je svojo zahtevo za izdajo odločbe o nepovratnih in kreditnih sredstvih vložil 24. 9. 2009, odločba o denacionalizaciji, s katero je bilo upravičencem oziroma prvotnim lastnikom vrnjeno stanovanje, pa je bila izdana 29. 10. 1999 in je postala pravnomočna 8. 12. 1999. Glede na SZ-1 to pomeni, da bi moral tožnik zahtevo za izdajo odločbe o dodelitvi nepovratnih in kreditnih sredstev vložiti najkasneje do 14. 10. 2008, torej v roku petih let od uveljavitve SZ-1.
ZVO-1 člen 68 – 81, 82, 84a, 172. ZVO-1B člen 90, 90/1, 90/2. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega člen 14.
okoljevarstveno dovoljenje - postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - obstoječa naprava - exceptio illegalis
Določbe 1. odstavka 90. člena ZVO-1B v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za „obstoječe naprave iz 68. člena zakona“ izključujejo uporabo 71. in 73. člena, poleg tega vlogi za pridobitev dovoljenja ni treba priložiti elaborata o določitvi vplivnega območja naprave, za določitev strank pa se uporabljajo določbe 84.a člena. To pomeni, da je v takem primeru udeležba javnosti omejena na seznanitev z izdano odločbo, za določitev kroga strank pa se uporabljajo bistveno restriktivnejše določbe, ki sicer veljajo v postopku za pridobitev dovoljenja za „druge naprave“, torej naprave, ki po metodologiji ZVO-1 ne spadajo med tiste, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.
Pojma „obratovanje“ v obravnavanem kontekstu nikakor ni mogoče omejiti na dejansko obratovanje, torej v skrajnem primeru celo obratovanje povsem brez podlage v zakonu oz. izdanih dovoljenjih. Delovanje obratov in naprav z vplivi na okolje je bilo namreč regulirano že pred uveljavitvijo ZVO-1. Zgolj dejansko obratovanje, ki ni imelo podlage v pravni ureditvi oz. na podlagi te ureditve izdanih odločbah, je zato že takrat pomenilo protipravno stanje. Protipravnega stanja pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče upoštevati kot podlago za izdajo dovoljenja.
Tožeča stranka vlaga tožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki je izdano na podlagi 36. člena ZGO, po katerem je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Zato so se ugovori, ki se nanašajo na lokacijo objekta, lahko uveljavljali le v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-9, 4, 4/1, 4/3, 4/3-2, 197.
uporabno dovoljenje - stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967 - sprememba namembnosti
V obravnavani zadevi gre za spremembo namembnosti v delu poslovnega prostora, za katero je, glede na določbe 4. člena ZGO-1, potrebno gradbeno dovoljenje. Če je za spremembo namembnosti potrebno gradbeno dovoljenje, pa po naravi stvari ne more pomeniti, da sprememba namembnosti ni bistvena. To pomeni, da se opredelitev pojma bistvena sprememba namembnosti iz 197. člena ZGO-1 ne nanaša na delež površine poslovnega prostora, v katerem gre za spremembo namembnosti, temveč na spremembo namembnosti glede na njeno vsebino.
brezplačna pravna pomoč - ponovna vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spremenjene okoliščine
Ker je bilo o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči že pravnomočno odločeno, v zadevi pa se pravno in dejansko stanje med tem ni spremenilo, je upravni organ ravnal pravilno, ko je prošnjo tožnika kot nedopustno zavrgel.
ZVOP-1 člen 23, 23/3, 23/4, 34. ZMatR člen 29, 29/3. URS člen 35. ZUP člen 8.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlih posameznikov - varstvo zasebnosti - pravica do vpogleda v matični register
Že neposredno na podlagi Ustave mora upravni organ v primerih zaradi varstva zasebnosti družinskih članov ali potomcev umrlega, v zvezi s katerim nekdo skuša pridobiti osebne podatke, v upravnem postopku ugotoviti in seznaniti vlagatelja o tem, ali ima upravni organ možnost obvestiti družinske člane ali potomce umrlega kot prizadete stranke v upravnem postopku – in če ima možnost, da jih tudi obvesti, da se tretja oseba želi seznaniti z osebnim podatkom umrlega svojca in jih hkrati kot prizadeto stranko povabi v postopek.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZGJS člen 39. Odlok o načinu izvajanja javne službe oskrbe z energetskimi plini v Mestni občini Maribor člen 23.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt v obliki predpisa - koncesija - javna gospodarska služba - trajanje koncesije - sprememba koncesijskega akta - neskladje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo - poseg v pridobljene pravice koncesionarja
Določba občinskega odloka, ki se nanaša na točno določen pravni subjekt in na točno določeno koncesijsko razmerje, predstavlja (ne glede na obliko predpisa in ne glede na njegovo poimenovanje) po svoji vsebini posamičen in konkreten akt, katerega zakonitost presoja sodišče v upravnem sporu.
Koncedent lahko v času trajanja koncesijskega razmerja obdobje trajanja koncesije v koncesijskem aktu bodisi skrajša bodisi podaljša, a le v kolikor to ni na škodo pravic, ki jih koncesionarju daje sklenjena koncesijska pogodba.
Koncesionar zgolj z enostransko spremembo koncesijskega akta (četudi je v njem izrecno naveden) še ne pridobi pravic iz koncesijskega razmerja – te nastanejo s soglasjem strank, to je s sklenitvijo oziroma z vsakokratno spremembo koncesijske pogodbe, ki mora biti, da pravno učinkuje, po izrecni določbi zakona pisna.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega ter kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 51. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 7, 7/1, 7/2, 7/2-4, 8, 8/1.
kmetijstvo - neposredna plačila - plačilne pravice - pogoji za dodelitev sredstev - neskladnje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vračilo preveč plačanih sredstev
Ker je bilo ob kontroli na kraju samem ugotovljeno, da prijavljene površine GERK-ov ne ustrezajo ugotovljenim površinam, je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnika sankcioniral na podlagi določb evropskega prava, to je Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - dokazno breme
Ker tožnica ni z ničemer podkrepila trditve, da ne drži vrednost nepremičnine, ki izhaja iz poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije, sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožničino premoženje oziroma premoženje tožničine družine presega višino 60-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZBPP člen 32, 32/3, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129.
brezplačna pravna pomoč - obvezna vsebina prošnje za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga
Ker prosilec za brezplačno pravno pomoč prošnje z manjkajočimi podatki, ki predstavljajo obvezne sestavine, kljub pozivu organa ni dopolnil, je organ njegovo prošnjo po ZUP pravilno zavrgel kot nepopolno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prosilec - prošnja v isti zadevi - umaknjena tožba iz razlogov na strani prosilca
Pojmovne zveze „prosilec za brezplačno pravno pomoč“ iz 4. odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da bi morala stranka tudi v prvem postopku imeti odobreno brezplačno pravno pomoč in šele potem bi lahko tožena stranka, ob izpolnjevanju drugih pogojev iz 4. odstavka 24. člena ZBPP, prošnjo v tem drugem postopku zavrgla. Za uporabo tega določila, je bistveno, ali gre za prošnjo za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, ali ne, in če je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca.
obvezno cepljenje - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Ker bi zaradi dopustitve obveznega cepljenja lahko prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo smrti, kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1, za izdajo začasne odredbe zadošča najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo.