blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - podobnost blaga
Celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev; v posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami, in obrnjeno. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o tem, da prijavljeni znak in predhodna znamka nista zamenljivo podobna, in glede na katerega je primerjavo enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljeni znak in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno. Glede na dosedanjo upravnosodno prakso je zlasti pri besednih znakih prvi del znaka tisti, ki pritegne potrošnikovo pozornost in si ga potrošnik tudi lažje zapomni, in ta je pri obeh enak; glede na to je dopusten zaključek, da ima prvi del znaka večji vpliv na celostno vizualno dojemanje znaka kot drugi del.
Ker ne obstoja resnični promet blaga med izdajatelji računov in tožnikom, gre za navideznost poslov in za fiktivne račune. Pravica do vstopnega DDV je zapisana v 62. členu ZDDV-1, vendar gre davčnemu zavezancu navedena pravica ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru te pravice tožniku ni mogoče priznati iz razloga, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da izdajatelja računov dejansko nista opravila storitev, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka.
ZUP člen 238, 238/3. ZDavP-2 člen 61, 64. ZDoh-2 člen 152, 152/4.
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna napoved - poprava davčne napovedi - pritožbena novota - nov dokaz
Ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, se dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi 3. odstavka 238. člena ZUP, po katerem se te kot pritožbeni razlog upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Nov dokaz po navedeni določbi ZUP je dokaz, s katerim je stranka v času odločanja na prvi stopnji razpolagala (vendar ga iz opravičenega razloga ni predložila) ali dokaz, s katerim ni razpolagala (in ga zato upravičeno ni predložila).
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pospešeni postopek
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, ker ni nevarnosti, da bi bil v matični državi individualno in osebno zaradi katere koli svoje osebne okoliščine preganjan, zato mu izhajajoč iz tega stališča, v primeru vrnitve v izvorno državo ne grozi smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen v izvorni državi. Tako bi bila lahko subsidiarna zaščita priznana le v primeru izpolnitve pogojev iz 3. alinee 28. člena ZMZ. Vendar tožnik svojemu delu dokaznega bremena v zvezi s trditveno podlago zatrjevane resne škode ni zadostil, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje subsidiarne zaščite tožniku na podlagi 3. odstavka 2. člena ZMZ.
Iz spisovnih listin je razvidno, da je bila tožeča stranka z dopisom tožene stranke pozvana k dopolnitvi predloga, ki sta ga tožnika tudi dopolnila, kar med strankami postopka ni sporno. Glede na to, da sta tožnika predlog dopolnila, četudi po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno).
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica uživanja - prodaja pravice uživanja - prosto razpolaganje z nepremičnino
C.C. je po odvzemu lastninske pravice z nacionalizacijo obdržal pravico uživanja na zemljišču, ki jo je s kupoprodajno pogodbo dne 13.6.1961 prodal D.D. Če bi C.C. pravico uporabe obdržal, bi na podlagi ZLNNDL zemljiška knjiga po uradni dolžnosti vknjižila lastninsko pravico v njegovo korist. Ker pa je svojo pravico uživanja prodal, v predmetnem primeru ne gre za podržavljenje nepremičnine, pač pa za prosto razpolaganje z njo.
Po presoji sodišča bi angažiranje sodnega izvedenca, ki je bil pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, škodovalo ugledu sodišča do takšne mere, da je tožnik že iz tega razloga moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela.
Ker tožeča stranka kot vlagateljica zahteve za denacionalizacijo parc. št. 2951/3 k.o. A. v postopku ni dokazala, da je bila obravnavana parcela nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, do vložitve zahteve ni bila upravičena.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010.
Niti iz javnega razpisa in niti iz predpisov, ki so bili podlaga za sam razpis, ne izhaja, da se okvirna višina omejenih sredstev, po že objavljenem razpisu, ne sme spremeniti. S popravkom pa se sami pogoji razpisa niso spremenili, zato vložniki prijav na zadnje odpiranje vlog niso mogli biti postavljeni v neenakopraven položaj z vložniki, ki so prijave vložili na prejšnja odpiranja vlog.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - davek od dohodka iz dejavnosti - nepravnomočnost odločbe o davku od dohodka - možnost sodelovanja v postopku - rok za zmanjšanje davčne osnove - izkazanost vročitve
S potekom roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine poteče tudi rok za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino.
Po že ustaljeni upravnosodni praksi dokončnost oziroma pravnomočnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v odmerno osnovo za dohodnino.
Glede na to, da je bil lastnik parc. št. 2949 v času podržavljenja B.B., tožeča stranka, ki po njem ni izkazala pravnega nasledstva, ni upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo navedene parcele.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka tožbe ni vložila v predpisanem tridesetdnevnem roku, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu na odločbi tožene stranke in kot to določa 1. odstavek 28. člena ZUS-1, zato je tožbo vložila prepozno.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v varno okolje - korist otroka
Na osnovi opravljenega postopka, ki je skladen z določili ZZZDR, ZSV in ZUP je Center za socialno delo tudi po presoji sodišča pravilno in zakonito sprejel odločitev, da se mladoletna otroka umakne iz družine in namesti v varno okolje, kjer jima bo nudena primerna oskrba, varstvo in vzgoja.
Tožena stranka je svoje ugotovitve, da tožeča stranka ni pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca, izkazala s historičnim zemljiškoknjižnim izpiskom, tožeča stranka pa za svoje navedbe ni predložila ustreznih dokazov, zato je tožena stranka pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo.
brezplačna pravna pomoč - izračun nagrade odvetniku - individualni delovni spor - vrednost spornega predmeta
Ker iz izpodbijanega sklepa, podatkov upravnega spisa in niti iz stroškovnika tožnika ni razvidna vrednost spornega predmeta za individualni delovni spor, v katerem je tožnik zastopal upravičenko do brezplačne pravne pomoči, preizkus zakonitosti sklepa o odmeri stroškov tožniku, ni mogoč.
pravni interes - stranski udeleženec - okoljevarstveno dovoljenje - občina kot stranski udeleženec
Lokalna skupnost ne more biti stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za druge naprave po 82. členu ZVO-1 že po samem zakonu, izkazala pa ni niti pravnega interesa za pridobitev položaja stranskega udeleženca.
vojaški mirnodobni invalid - priznanje statusa vojnega invalida - rok za vložitev zahteve - okvara zdravja zaradi poškodbe - okvara zdravja zaradi bolezni
Tožnik trditve, da mu je okvara zdravja v času služenja vojske nastala zaradi poškodbe, v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni uspel dokazati. Brez izkazanega zdravljenja poškodbe pa tožena stranka v določbah ZVojI in niti v drugih predpisih ni imela podlage za ugotavljanje morebitnih bolezni. V času vložitve zahteve pa je glede na določbo 1. odstavka 96. člena ZVojI tožnik že izgubil pravico zahtevati priznanje statusa na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni, in takšno zahtevo bi bilo potrebno zavreči.
mednarodna zaščita - redni postopek - ugotavljanje pogojev za mednarodno zaščito - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - resna škoda - obstoj oboroženih spopadov
Za priznanje subsidiarne zaščite po 3. alineji 28. člena ZMZ mora biti kumulativno izpolnjenih več pogojev, in sicer mora biti v določeni državi prisoten mednarodni ali oborožen spopad, iz katerega izhaja samovoljno nasilje, zaradi spopada pa bi morala biti podana resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista. V Nigeriji notranji oboroženi spopadi obstajajo, vendar so omejeni le na nekatere zvezne države. V poročilu Amnesty International se kot države, kjer potekajo spopadi, navajajo le: Borno, Kano, Katsina, Yobe, Bauchi in Delta. Tožnik pa je na zaslišanju povedal, da se je nahajal bodisi v državi Imo State ali pa v državi Lagos, niti ena od teh dveh držav pa ni v poročilu navedena kot država, kjer bi potekali spopadi. Torej ni izpolnjen že osnovni pogoj za priznanje subsidiarne zaščite po zgoraj navedeni določbo ZMZ, torej pogoj, da bi v kraju, kamor bi se tožnik vrnil, potekali spopadi.
parcelacija - ureditev meje - predlagatelj postopka - parcelacija zaradi razlastitve
Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je Občina Piran pri delu parcele št. 4594 k.o. A., katere lastnik je tožnik razlastitveni upravičenec. Dejstvo, da Občina Piran še ni lastnica parcele, za uvedbo postopka parcelacije, ki se izvaja zaradi razlastitve, pa po določbi 5. odstavka 48. člena ZEN ni pravno relevantno.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUreP-1 člen 80, 80/3, 80/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - varstvo kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija
Za izpolnitev pogoja iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1 ni bistveno, kakšna je dejanska raba zemljišča, temveč le, ali je na tem zemljišču s prostorskim aktom dovoljenja gradnja, za kakršno je zahtevana izdaja gradbenega dovoljenja.
Lokacijska informacija, ki ima naravo potrdila iz uradne evidence, v skladu z določbo 3. odstavka 80 člena ZUreP-1 vsebuje podatke, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih aktov, torej prostorskega reda občine, ki kot temeljni izvedbeni prostorski akt občine določa namensko rabo prostora, kot jo določajo planski akti občin. Opredelitev statusa zemljišča v zemljiškem katastru pa je prikaz dejanske rabe zemljišč v skladu z ZEN in ne prikaz stanja v prostorskih aktih, ki je za obravnavano zadevo bistveno.