ZVOP-1 člen 23, 34. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 36, 36/1, 36/1-4, 66, 66/1.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ima tožnica, ki zatrjuje kršitev osebnih podatkov umrle osebe iz 23. člena ZVOP-1, zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZVOP-1, saj to izhaja iz določb 34. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da ima tožnica v tej zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer samostojno sodno varstvo v upravnem sporu, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje sosedov - preklic soglasja
Ker tožnika – investitorja objekta nimata dovoljenja sosedov za manjši odmik, kot ga določa občinski prostorski akt, je upravni organ njuno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnil zaradi neskladja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom.
Tožbeni ugovor, da bi se moralo kljub kasnejšemu preklicu soglasja k manjšemu odmiku od predpisanega upoštevati že dano soglasje soseda, je neutemeljen, ker je sosed svoje soglasje preklical še pred odločitvijo prvostopnega organa o zadevi.
ZUS-1 člen 36, 63, 63/1. ZJZP člen 58, 58/5. ZVet-1 člen 66, 66/2, 75. ZGJS člen 32, 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8, 8/1, 8/2. ZVRS člen 21. ZUP člen 224, 224/14.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje.
ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal prav, ko je prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil, potem ko je ugotovil, da ne izpolnjuje finančnega pogoja, ne da bi presojal ugovore, ki za odločitev v zadevi niso pomembni.
Glede na podatke v spisu in vsebine predloženih vlog sodišče lahko samo predpostavlja, da je pri navedbi opravilne številke odločbe z dne 20.2.2009 v izreku prišlo do pomote, saj je iz uvoda kot obrazložitve razvidno, da gre za odpravo odločbe št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in za obravnavo pritožbe proti odločbi št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 ter da je odločba št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 izdana v povezavi s sodbo Upravnega sodišča U 2183/2007-10 z dne 21.1.2009. Ker je v upravni odločbi odločilen izrek, sodišče ne more upoštevati, da je bila z odločbo št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 odpravljena odločba št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in ne odločba št. 080104/01-9 z dne 19.6.2007. Iz tega sledi, da ima tožeča stranka prav, da o pritožbi zoper odločbo št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 sploh še ni bilo odločeno. Tožeča stranka pa tožbe zaradi molka organa ni vložila, zato je moralo sodišče njeno tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo z dne 19. 6. 2007 zavreči, saj je bila vložena prezgodaj.
Izpodbijana odločba z dne 20. 11. 2009 se ne more preizkusiti. Odločba, ki je predmet preizkusa v tem upravnem sporu, spreminja odločbo z dne 30. 5. 2007. Ta odločba Inšpektorata RS za delo z dne 30. 5. 2007 pa je že bila v celoti nadomeščena z odločbo z dne 19. 6. 2007. Odločba z dne 30. 5. 2007, zato ne obstaja več in ne more biti spremenjena in tudi ne more v preostalem delu ostati v veljavi, kot je navedeno v zadnjem odstavku izreka izpodbijane odločbe ministrstva z dne 20. 11. 2009.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11, 11/12, 12, 12/1.
kmetijstvo - kmetijsko okoljski ukrepi - neposredna plačila - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - prenos zemljišč v uporabo drugemu kmetijskemu gospodarstvu - vračilo prejetih sredstev
Ker tožnik v predpisanih rokih ni sporočil, da kmetijske površine, za katere je uveljavljal kmetijsko okoljske ukrepe, uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, je pravilna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je prevzete obveznosti prenehal izvajati predčasno.
obnova postopka - obnova postopka vpisa v poslovni register - obnovitveni razlog - kasneje nastalo novo dejstvo
Novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP morata biti taka, da bi mogla sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Zakonodajalec govori o novem dejstvu oziroma dokazu zato, ker gre za dejstvo, za katero je stranka oziroma organ izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi zanj izvedela že pred izdajo odločbe. Če pa je dejstvo oziroma dokaz nastalo pozneje, obnovitveni razlog ni podan, kar sta v konkretnem primeru pravilno ugotovila tako prvostopenjski organ kot tudi tožena stranka, saj je tožnik zahtevi priložil izpisek iz Registra zdravstvenih delavcev, ki je bil pridobljen po zaključku postopka, katerega obnovo zahteva tožnik, zato ne more biti razlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP.
Dejstvo, ki je nastalo po končanem upravnem postopku, ne vpliva na strankino pravico ali obveznost, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ki mu je podlaga novonastalo dejansko stanje, ne pa razlog za obnovo dokončnega upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Dispozitiv upravne odločbe mora biti kratek in določen. To pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznosti stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Dispozitiv odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja. V predmetni zadevi pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je tožniku dodeljen zagovornik le za enkratno dejanje v postopku (podaja zagovora), ali pa mu je dodeljen zagovornik za zastopanje v celotnem kazenskem postopku.
ZRRD člen 38. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti člen 15.
podelitev koncesije - izvajanje javne službe na podlagi koncesije - raziskovalna dejavnost
Tožena stranka je združila ocenjevanje prijav na razpis o koncesiji in na (predhodni) poziv za dostavo predlogov programov dela javnih raziskovalnih organizacij za financiranje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, ker je takšno združitev narekovala narava raziskovalnih in infrastrukturnih programov. Družboslovje predstavlja eno od znanstvenih ved, ta veda pa se deli na posamezna področja. Obravnavanje in ocenjevanje vseh programov znotraj posamezne znanstvene vede in brez upoštevanja delitve ved na znanstvena področja, zaradi njihove vsebinske neprimerljivosti in vedno večje specializiranosti znanosti, praktično ni mogoče.
ZVOP-1 člen 54, 74. URS člen 15, 38, 153. ZInfP člen 8. ZIN člen 29, 32.
obdelava osebnih podatkov - poseg v ustavne pravice - videonadzor javnih površin - uporaba podatkov z namenom izrekanja prekrškovnih sankcij
Veljavni zakoni ne dajejo pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin za namene vodenja prekrškovnih postopkov, saj takšna obdelava v zakonu ni določena niti z določili ZVOP-1, niti ZVCP, ZP-1, ZLS in ZORed. Šele, če so ti posegi izrecno dovoljeni, pride v poštev presoja še z vidika načela sorazmernosti, saj tožniku, ki je po svojem pravnem statusu organ lokalne skupnosti, nobeden od specialnih zakonskih predpisov ne daje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov vseh posameznikov, ki se naključno znajdejo na videonadzornem območju, z namenom ugotavljanja ali in kateri prekršek je bil storjen, posledično pa tudi nadaljnjega pridobivanja podatkov o lastniku napačno parkiranega vozila in kršitelju zaradi izrekanja glob.
blagovna znamka registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Sodišče meni, da ugotovitev tožene stranke predstavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja, saj spodnji del prijavljenega znaka tvori sklop črk GSA v figurativni obliki, kot lahko ugotovi povprečni potrošnik. V posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja v pogledu sestave primerjanega znaka sodišče ne more slediti toženi stranki, ko se opredeljuje do dominantnega dela primerjanega znaka in vseh treh primerjav.
Na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV šele v tistem obdobju, v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo oziroma storitev. Ker gre za pravico do odbitka DDV za opravljeno storitev tožniku, je v obravnavanem primeru za odločitev relevantna predvsem okoliščina, da tožnik ni izkazal, da je izdajatelj računa dejansko opravil storitev tožniku.
ZDKG člen 2, 2/1, 3, 3/2, 4, 4/8. ZD člen 132, 145.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota
ZDKG za zaščito kmetije ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč, kar pomeni, da so lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je zagotovljena tudi takrat, kadar gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč in njihova oddaljenost ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
Dodeljevanje brezplačne pravne pomoči kot nujne brezplačne pravne pomoči je treba razlagati restrektivno, to se pravi, da se lahko nujna brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj takrat, kadar gre za zamudo prekluzivnega roka, ki bi lahko imel zaradi zamude kakšnega procesnega dejanja za stranko nepopravljive posledice, in še z dodatnim pogojem, da ne gre za primer vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neposredno pred iztekom roka za opravo prekluzivnega procesnega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - obvezna obramba
Tudi obdolženci v kazenskem postopku, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, imajo možnost zaprositi za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP. To pomeni, da morajo, enako kot vsi prosilci po tem zakonu, izpolnjevati v določbi 24. člena ZBPP predpisane pogoje.
ureditev meje - parcelacija - označitev meje - zaslišanje stranke
Pri postopku označitve meje ne gre za določanje meje (pač pa zgolj za tehnično opravilo - kopanje mejnikov), zato napaka pri vabljenju ene od lastnic v postopek ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za izločitev sodnika
Višje sodišče je povsem utemeljeno zavrnilo zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča, okrožnega sodnika C.C. Postopek je sodišče izvedlo v skladu z določbami 39. člena ZKP, potem ko je ugotovilo, da nobeden izmed taksativno naštetih razlogov za izločitev ni podan. Višje sodišče, ki je odločalo o izločitvi, je tudi na podlagi izjave sodnika pridobljene po tretjem odstavku 42. člena ZKP ugotovilo, da v obravnavani zadevi sodnik (kot dežurni preiskovalni sodnik) tožnika kot obdolženca v tem postopku ni zaslišal, in ker pri tem procesnem dejanju sploh ni sodeloval, mu tudi ni mogoče očitati kršitve konvencijskih pravic in določb 22. in 29. člena Ustave RS.
Ugotovitve, na katerih temelji ocena davčnega organa, da so omenjeni računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, fiktivni, res izhajajo iz okoliščin, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da sta izdajatelja računov neplačujoča gospodarska subjekta.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napaka v postopku evidentiranja - naznanilni list - nezakonitost naznanilnega lista
Ob ugotovitvi, da se podatki iz listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci, upoštevaje določbo 9. člena ZEN, je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zaključil, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa tožeči stranki menita, da zadnji vpisani podatki nimajo zakonite podlage (ugovarjata nezakonitosti naznanilnega lista, ki je bil podlaga za spremenjeno površino parcele 219), pa jih morata izpodbiti po postopku in na način, ki je za to predpisan (po določbah takratnega ZZKat in ZUP), ne moreta pa jih spremeniti oziroma spremeniti njihovih učinkov kot aktov za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.