ZMZ člen 60, 61, 63, 63/1, 63/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - zavrženje prošnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je prišel iz Republike Hrvaške kot varne tretje države, kar pomeni, da se je tam nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo. Zato je Republika Hrvaška pristojna za vsebinsko obravnavanje njegove prošnje. Tožnik ni navedel nobenih relevantnih osebnih okoliščin, zakaj Republika Hrvaška zanj ne bi bila varna tretja država.
Tožnik težko popravljivo škodo izkazuje z navedbo, da je izvedel, da ga namerava tožena stranka poslati še pred sodno odločitvijo na Kosovo, tam pa ga preganjajo, ker je spremenil vero. Podatki iz upravnega spisa pa tožnikovih trditev ne potrjujejo, saj je že iz samega izpodbijanega sklepa razvidno, da ga namerava tožena stranka vrniti na Hrvaško, ker je ta pristojna za obravnavo njegove prošnje.
Za začetek davčne izvršbe v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 obstaja veljaven izvršilni naslov, na podlagi katerega je prvostopni organ izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki se na podlagi 3. odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja v vseh vprašanjih postopka, ki niso urejena z ZDavP-2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Ker z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici obveznosti ali njegovi pravni koristi, ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva določba 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tudi ne gre za primer iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/3, 218/4, 218b, 218b/1, 218b/4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - priključitev na javno infrastrukturo - dostop do javne ceste - komunalna opremljenost zemljišča
Zgolj dejstvo, da dostopna pot deloma poteka po zemljišču v lasti tretje osebe, še ne pomeni, da ni dejanskega dostopa do javne ceste. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave. Nanaša se na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ne gre za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
Ocena, da je obravnavana gradnja brez gradbenega dovoljenja, izhaja iz ugotovitve, da obravnavani objekt ne po dimenzijah ne po umeščenosti na zemljiško parcelo ni predmet gradbenega dovoljenja, ki ga je tožnik pridobil. Upoštevanje vseh teh ugotovitev, ki jim tožnik ne nasprotuje, pa ne pomeni, da gre le za prekoračitev pogojev iz upravnega dovoljenja.
Zaradi sprejetega OPN, ki dovoljuje gradnjo betonarne na mestu spornega posega, brez gradbenega dovoljenja zgrajeni objekt ni nič bolj legalen, saj mora biti zanj to dovoljenje izdano.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - izračun nadomestila
Izpodbijana odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je bila izdana na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih, izrečenih na podlagi 152. člena ZGO-1. Z ugovori, ki se nanašajo na ugotovitve navedene inšpekcijske odločbe, ni mogoče utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe o odmeri nadomestila.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnjeno, da je stopnja degradacije in uzurpacije prostora izračunana po formuli, ki jo določata 22. in 23. člen Uredbe. Gre za matematične operacije seštevanja in množenja določenih vrednosti. Da bi bili rezultati teh matematičnih izračunov napačni, tožeča stranka ne trdi.
S tem ko določba 2. odstavka 108. člena ZPNačrt predpisuje, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi OPN komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, glede na 1. odstavek 103. člena dejansko omogoča uporabo občinskih predpisov, ki so bili sprejeti v času prej veljavnih ZUreP-1 in ZSZ/97, pa kasneje niso bili nadomeščeni z novimi. Te predpise pa bo dopustno uporabiti le, če so njihove določbe v skladu z ZPNačrt in bo na ta način na njih temelječa odmera v skladu z zakonom.
Odmera komunalnega prispevka zaradi povečanja tlorisne površine obstoječega objekta, pri čemer je bila upoštevana razlika v bruto tlorisni površini, ni v skladu z določbami 80. in 1. odstavka 82. člena ZPNačrt, po katerih so za izračun relevantne le neto in ne bruto tlorisne izmere.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - enostavni objekt - lokacijska informacija
Tožbene navedbe, da bo tožnik objekt uporabljal kot čebelnjak, ne morejo utemeljiti nezakonitosti izpodbijane odločitve, saj tožnik ni zahteval izdaje gradbenega dovoljenja za postavitev čebelnjaka, temveč za že zgrajen objekt – leseno lopo. Glede na dimenzije objekta pa ni mogoče šteti, da gre za čebelnjak kot enostavni objekt iz a. točke 16. člena Uredbe, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Lokacijska informacija, tudi če jo je občina izdala, ne more vplivati na odločitev o dopustnosti posega v prostor, o kateri je pristojna odločati upravna enota, torej državni in ne občinski upravni organ.
ZV-1 člen 117, 117/1, 195, 195/1. ZV (1974) člen 71.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - priključitev na javni vodovod - vodnogospodarsko dovoljenje - vodna pravica iz leta 1974
Ko je oskrba s pitno vodo zagotovljena s priključkom ali možnostjo priključitve na javni vodovod, ni mogoče pridobiti vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo.
Po prvem odstavku 195. člena ZV-1 se sicer šteje za vodno dovoljenje po tem zakonu tudi pravnomočno vodnogospodarsko dovoljenje, s katerim je pravna ali fizična oseba pridobila pravico do rabe voda na podlagi Zakona o vodah iz leta 1981, vendar gradbeno dovoljenje iz leta 1956, na katerega se tožeča stranka sklicuje, ni pravnomočno vodnogospodarsko dovoljenje. Tudi če bi tožeča stranka oziroma njen pravni prednik imel vodno pravico ob uveljavitvi Zakona o vodah iz leta 1974, bi moral to v skladu z 71. členom takrat veljavnega zakona prijaviti vodni knjigi. Tistim, ki tega niso storili, je Zakon o vodah iz leta 1981 omogočil še enoletni rok po uveljavitvi tega zakona.
Plačani prispevki za socialno varnost ne zmanjšujejo davčne osnove v primeru, ko se dohodnina odmerja od rente, prejete z naslova ukrepa za zgodnje upokojevanje kmetov.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 68, 89, 95.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ničnost upravnega akta - ista upravna zadeva
Z nobenim od sklepom, zoper katere želi tožnik vložiti revizijo, ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. ZUS-1 pa dopušča revizijo le zoper take akte, zato postopek v zvezi z revizijo zoper navedene sklepe nima verjetnih izgledov za uspeh.
Odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na zavrženje tožnikove prošnje za vložitev revizije temelji na ugotovitvi, da je tožnik predhodno že vložil prošnjo za vložitev revizije zoper sodbe in je bilo o njegovi prošnji že odločeno.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP člen 1, 2, 4, 6. URS 153, 153/4.
informacija javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - ime in priimek izvedenca
Zahtevana informacija (o imenu in priimku ocenjevalca in izvedenca) se očitno ne nanaša na porabo javnih sredstev, saj prosilka ni v svoji zahtevi, niti v pritožbi zoper prvostopno (delno zavrnilno) odločbo niti izrecno niti smiselno uveljavljala dostopa do podatkov o porabi javnih sredstev, niti ni svoje zahteve kakorkoli utemeljevala s trditvami, da gre za podatke o javnih uslužbencih. Ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) je dejavnost strokovne narave (lex artis), ki ni neposredno kakorkoli povezana z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pogoji za pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje - pogoji za obnovo kazenskega postopka
Skladno s 398. členom ZKP je zoper sodbo sodišča druge stopnje možno vložiti pritožbo le v točno določenih primerih, v obravnavanem kazenskem postopku pa ne gre za nobenega od teh primerov. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tudi vložitev izrednega pravnega sredstva ne bi bila razumna in ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh, ker tožnik ne navaja novih dejstev niti ne predlaga novih dokazov ali drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bila skladno s 410. členom ZKP dovoljena obnova kazenskega postopka, prav tako ne navaja kršitev kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
mednarodna zaščita - redni postopek - neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - Rom - poročila o informacijah v izvorni državi
Tožena stranka je na podlagi dejstev, ki jih je navedel tožnik in na podlagi predložene dokumentacije presodila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, kar pomeni, da ni nevarnosti, da bi bil osebno lahko preganjan zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu družbenemu prepričanju. Dejanja, ki jih je opisal, niso dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih pravic, niti ne predstavljajo zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoče se, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa begunca - dejanja preganjanja - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito. V prošnji je izpostavil predvsem okoliščino, da je bil s strani fizičnih oseb (vzgojiteljev doma) fizično in psihično preganjan. Zatrjevano nasilje se je nad tožnikom dogajalo v času njegovega bivanja v domu in končalo leta 2007, z njegovim odhodom iz doma, ko je bil star 19 let. Tožnik ni zatrjeval, da bi bil s strani vzgojiteljev po tem času še vedno ogrožen in bi mu z njihove strani grozila dejanja preganjanja z lastnostmi, opredeljenimi v 26. členu ZMZ. Zatrjeval je le, da so ga v letih 2008 in 2009, ko se je v izvorno državo vrnil, mimoidoči žalili, česar pa ni mogoče šteti za preganjanje v smislu 26. člena ZMZ.
delo na črno - ukrep tržnega inšpektorja - društvo - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožeča stranka kot društvo v statutu nima vpisane dejavnosti opravljanja gostinskih storitev nečlanom, je inšpekcijski organ ravnal pravilno, ko je društvu prepovedal nuditi gostinske storitve tretjim osebam, ki niso člani društva.
Pristojni organ v enotnem postopku najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele potem, če ti niso izpolnjeni, še pogoje za priznanje subsidiarne zaščite. Tožena stranka je v konkretnem postopku ugotovila, da tožnik izpolnjuje vse pogoje po 3. odstavku 21. člena ZMZ, svojo odločitev pa je oprla na določbo 2. alinee 28. člena ZMZ, ne da bi kakorkoli obrazložila, zakaj tožnik kot mladoletnik kljub izpolnjevanju pogojev po 3. odstavku 21. člena ZMZ ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca glede na svojo narodno pripadnost oziroma pripadnost k določeni družbeni skupini. Izpodbijana odločba v tem delu nima nobene obrazložitve.
Izkaz pravice graditi ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP, ampak enega od pogojev, ki jih mora izpolnjevati investitor za to, da lahko pridobi gradbeno dovoljenje oz. da lahko, če so izpolnjeni ostali pogoji, gradi enostaven objekt tudi brez njega.