pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - roki za preklic pogojne obsodbe
Kršitev kazenskega zakona je podana, če obsojenec v danem roku ni izpolnil obveznosti, naložene s pogojno obsodbo po 3.odst. 50.čl. KZ, sodišče pa mu je iz tega razloga preklicalo pogojno obsodbo po poteku več kot enega leta od preteka preizkusne dobe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40302
ZIL člen 34, 34/1, 93, 93/2, 94, 94/2. ZPP (1977) člen 250, 261, 373, 385, 385/3.
industrijska lastnina - blagovna znamka - izključna pravica uporabe blagovne znamke - tožba na ugotovitev ničnosti znamke - prekinitev postopka - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - izvedensko mnenje
Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov, z vsemi upravičenji, ki izvirajo iz nje, ne glede na morebitni spor zaradi ugotovitve ničnosti znamk. Ta pravica traja ves čas veljavnosti znamke
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba pogodbe
Če so izpolnjene predpostavke za razvezo pogodbe po 133. členu ZOR, lahko stranka, zahteva razvezo celotne pogodbe, ne pa samo njenega dela, niti njene spremembe.
135. člena ZOR ni podlaga zahtevku za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Dejanje, navedeno v 5. alinei tretjega odstavka 13. člena ZVK, je dejanje nelojalne konkurence, ki se stori že s prodajo samo (s sklenitvijo prodajne pogodbe). Takšno dejanje lahko zato stori samo udeleženec na isti konkurenčni ravni neodvisno od udeležencev na drugi konkurenčni ravni. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka vedela, da je proizvajalec čevljev Y. S. suženjsko posnel čevlje izdelovalca čevljev Y. C.. Pomembno je samo vprašanje, ali je začela prodajati na tržišču, na katerem so se že pred tem uveljavili čevlji Y. C., takšne čevlje drugega (ne istega) proizvajalca, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na tržišču glede izvora, kakovosti in drugih lastnosti čevljev.
Dejanje nelojalne konkurence iz 7. alinee tretjega odstavka 13. člena ZVK stori tisti, ki aktivno deluje na prekinitvi poslovnega razmerja med drugimi podjetji, ali pri preprečevanju ali oteževanju takšnih razmerij.
Odločitev o uvozu določenega proizvoda je lahko poslovna tajnost, samo do realizacije uvoza. Če je druga oseba začela uvažati enak proizvod istega proizvajalca, ji opravljanje teh dejanj ni mogoče prepovedati za čas, ko odločitev o uvozu ni več tajnost, sklicujoč se na 14. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
ZUS člen 73. ZUPla člen 23. ZUN člen 82, 85. ZPUP člen 3.
lokacijsko dovoljenje - poseg v solastnino - soglasje solastnikov
Če zatrjevanega posega v fasado že gradbeno-tehnično ni možno opredeliti kot poseg, potem tudi ne gre za poseg v solastnino, ki bi zahteval predhodno soglasje vseh solastnikov.
ZDen člen 68.ZLPP člen 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. ZUS člen 73.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more več biti pravna podlaga za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker v tožbi tožniki niso izpodbijali navedb tožene stranke, da so vložili predlog za izdajo začasne odredbe po preteku roka iz 11. člena ZLPP proti podjetju, ki se lastnini, je upravno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbo. Tudi če iz sredstev podjetja niso bila izločena kmetijska zemljišča, ki po 1. odstavku 5. člena ZLPP postanejo last RS, sodišče prve stopnje takega ugovora ni moglo upoštevati, ker ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Tudi po presoji pritožbenega sodišča po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more več biti pravna podlaga za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Proti zavezancu, ki se lastnini po ZLPP, je bilo mogoče vložiti predlog za izdajo začasne odredbe le v zakonitem roku do 7.6.1993 (11. člen ZLPP). Tudi če iz sredstev podjetja morda niso bila izločena kmetijska zemljišča, to ni stvar, ki bi lahko vplivala na odločitev v tem upravnem sporu.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZUP (1986) člen 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 7, 20, 20/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive člen 13.
obnova postopka - predmet odločanja - sprememba zahteve za napredovanje
Predmet odločanja v obnovi postopka je samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet in končan prejšnji postopek. Zato ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka.
V postopku izdaje dovoljenja za razširitev poslovne dejavnosti mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolaganja s poslovnimi prostori. V primeru solastništva na objektu, v katerem so poslovni prostori, solastnik izkazuje svoj pravni interes biti stranka v postopku, ker varuje svojo solastninsko pravico na sicer fizično nerazdeljeni stvari.
pravno mnenje - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo - upravljanje družbe - pravice družbenikov - izvrševanje upravljalskih upravičenj družbenikov - skupščina družbenikov - izključitev družbenika - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - ničnost družbene pogodbe
Ničnost družbene pogodbe oziroma posameznih njenih delov se ne ugotavlja po določbah 359. do 363. čl. ZGD, ampak po določbah ZOR.
Z družbeno pogodbo ni mogoče pooblastiti nadzornega sveta družbe z omejeno odgovornostjo niti njene skupščine, da odloči o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična.
Z odlokom Mestne občine Ljubljana (MOL) in dopolnitvijo odloka o gospodarskih javnih službah je MOL na splošno določila način opravljanja gospodarskih javnih služb, zato ne gre za spor iz 4.
odstavka 1. člena ZUS in zadeva ne spada v sodno pristojnost.
Tožba zoper odlok, ki vsebuje predlog za njegovo odpravo, ni tožba, s katero bi bil začet spor med lokalnimi skupnostmi po 3. odstavku 2. člena ZUS oz. 5. odstavku 100. člena ZUS.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZSS člen 47, 47/3.ZS člen 66, 66/2, 132.
uvrstitev v plačilni razred
Dejansko opravljanje vodstvene funkcije namestnika predsednika okrajnega sodišča še ne daje zakonske podlage, da bi bil tožnik pri uvrstitvi v plačilni razred lahko obravnavan kot imenovani namestnik predstojnika.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-88 člen 9, 9/1-4.ZOR člen 929.
nezgodno zavarovanje - omejitev zavarovanih nevarnosti - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izplačilo zavarovalne vsote
Sodišči nižjih stopenj sta zavrnili 35% uveljavljene terjatve, ker sta presodili, da je škoda v tem obsegu posledica dejstva, da je tožnik upravljal z motornim kolesom brez predpisanega vozniškega dovoljenja. Taka presoja temelji na 9. členu Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb - NE - 88, ki določa v 4. točki prvega odstavka: izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgodo, ki nastane pri upravljanju - med drugim - motornih in drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje ..., pa ni bilo ugotovljeno, da dejstvo da zavarovanec ni imel predpisanega veljavnega dovoljenja, ni vplivalo na nastanek nezgode.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin
Upravni organ je na podlagi cenitve dveh izvedencev ugotovil, da vrednost nepremičnin v času vračanja ne presega za 30% vrednosti nepremičnin, v času podržavljenja, zato so izpolnjeni pogoji za vračanje nepremičnine brez poračunavanja razlike v vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO
VS05163
ZZPS člen 1, 1/2-2, 2, 2/2, 4.SZ člen 111, 112, 113, 113/1, 113/2, 114, 115, 117, 117/1.ZDen člen 3, 4, 88.ZOR člen 103.
promet z nepremičninami v družbeni lastnini - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost prodajne pogodbe
Glede na kronologijo denacionalizacijske zakonodaje je utemeljeno skleniti, da je 88. člen ZDen dejansko le podaljšal veljavnost prepovedi prometa z nepremičninami, ki je bila sprejeta že z ZZPS o in da je slednji prepovedoval družbenopravnim osebam in družbenopolitičnim skupnostim promet z vsemi nepremičninami, ki so prešle v državno oziroma družbeno lastnino na način iz 1. do 6. točke prvega odstavka 2. člena citiranega zakona, ne glede na obliko lastnine tega premoženja v času prepovedi.
Družbenopolitične skupnosti so sicer postale lastnice med drugim po določbah Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč podržavljenega premoženja (kakršne narave je bilo tudi sporno stanovanje), vendar lastnice z obveznostmi do denacionalizacijskih upravičencev (115. člen SZ): do poteka roka za uveljavljanje zahtevkov za denacionalizacijo oziroma do odločitve o takih zahtevkih, torej za čas, ko je obstajala možnost obstoja obveznosti za vrnitev premoženja, je bil pravni promet s takim premoženjem prepovedan.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin
Razlika med vrednostjo nepremičnin ob podržavljenju in povečano vrednostjo ob vračanju ne presega 30%. S tem je izpolnjen pogoj za vračanje nepremičnine po 1. odstavku 25. člena ZDen.
stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti s pravnim poslom - oblika pogodbe - konvalidacija - priposestvovanje stvarne služnosti
V času, ko je bila prodana parcela št. 479/3 in je bilo zgrajeno gospodarsko poslopje, so veljala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ iz leta 1811 s tremi delnimi novelami). Po paragrafu 481 se je pridobila služnostna pravica na nepremičninah z vpisom v javno knjigo, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno. Ker pa sedanja zakonodaja dopušča možnost, da pogodba, ki ni bila sklenjena v pisni obliki, vseeno velja, če sta jo pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnjevali (73. člen Zakona obligacijskih razmerjih, ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), je sodišče ugotavljalo, če je obstajala ustna pogodba o služnostni pravici in če je toženec izvrševal zatrjevano služnostno pravico po trasi D, oziroma če so to delali njegovi pravni predniki.