objektivna identiteta zahteve za preiskavo in sklepa o preiskavi
Sodišče je vezano na dejanski opis obravnavanega življenjskega primera v zahtevi za preiskavo in zato ni podana kršitev objektivne identitete, če zunajobravnavni senat v okviru opisa, navedenega v zahtevi, izpodbijani sklep o preiskavi spremeni tako, da uvede preiskavo za milejše kaznivo dejanje, za katero je po njegovi oceni podan utemeljen sum, pri tem pa iz opisa izpusti tiste okoliščine, ki ne spadajo med zakonske znake tega kaznivega dejanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40302
ZIL člen 34, 34/1, 93, 93/2, 94, 94/2. ZPP (1977) člen 250, 261, 373, 385, 385/3.
industrijska lastnina - blagovna znamka - izključna pravica uporabe blagovne znamke - tožba na ugotovitev ničnosti znamke - prekinitev postopka - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - izvedensko mnenje
Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov, z vsemi upravičenji, ki izvirajo iz nje, ne glede na morebitni spor zaradi ugotovitve ničnosti znamk. Ta pravica traja ves čas veljavnosti znamke
ZUS člen 73. ZUPla člen 23. ZUN člen 82, 85. ZPUP člen 3.
lokacijsko dovoljenje - poseg v solastnino - soglasje solastnikov
Če zatrjevanega posega v fasado že gradbeno-tehnično ni možno opredeliti kot poseg, potem tudi ne gre za poseg v solastnino, ki bi zahteval predhodno soglasje vseh solastnikov.
Dejanje nelojalne konkurence iz 7. alinee tretjega odstavka 13. člena ZVK stori tisti, ki aktivno deluje na prekinitvi poslovnega razmerja med drugimi podjetji, ali pri preprečevanju ali oteževanju takšnih razmerij.
Odločitev o uvozu določenega proizvoda je lahko poslovna tajnost, samo do realizacije uvoza. Če je druga oseba začela uvažati enak proizvod istega proizvajalca, ji opravljanje teh dejanj ni mogoče prepovedati za čas, ko odločitev o uvozu ni več tajnost, sklicujoč se na 14. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
Dejanje, navedeno v 5. alinei tretjega odstavka 13. člena ZVK, je dejanje nelojalne konkurence, ki se stori že s prodajo samo (s sklenitvijo prodajne pogodbe). Takšno dejanje lahko zato stori samo udeleženec na isti konkurenčni ravni neodvisno od udeležencev na drugi konkurenčni ravni. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka vedela, da je proizvajalec čevljev Y. S. suženjsko posnel čevlje izdelovalca čevljev Y. C.. Pomembno je samo vprašanje, ali je začela prodajati na tržišču, na katerem so se že pred tem uveljavili čevlji Y. C., takšne čevlje drugega (ne istega) proizvajalca, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na tržišču glede izvora, kakovosti in drugih lastnosti čevljev.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba pogodbe
Če so izpolnjene predpostavke za razvezo pogodbe po 133. členu ZOR, lahko stranka, zahteva razvezo celotne pogodbe, ne pa samo njenega dela, niti njene spremembe.
135. člena ZOR ni podlaga zahtevku za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
ZDen člen 68.ZLPP člen 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. ZUS člen 73.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more več biti pravna podlaga za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker v tožbi tožniki niso izpodbijali navedb tožene stranke, da so vložili predlog za izdajo začasne odredbe po preteku roka iz 11. člena ZLPP proti podjetju, ki se lastnini, je upravno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbo. Tudi če iz sredstev podjetja niso bila izločena kmetijska zemljišča, ki po 1. odstavku 5. člena ZLPP postanejo last RS, sodišče prve stopnje takega ugovora ni moglo upoštevati, ker ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Tudi po presoji pritožbenega sodišča po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more več biti pravna podlaga za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Proti zavezancu, ki se lastnini po ZLPP, je bilo mogoče vložiti predlog za izdajo začasne odredbe le v zakonitem roku do 7.6.1993 (11. člen ZLPP). Tudi če iz sredstev podjetja morda niso bila izločena kmetijska zemljišča, to ni stvar, ki bi lahko vplivala na odločitev v tem upravnem sporu.
V postopku izdaje dovoljenja za razširitev poslovne dejavnosti mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolaganja s poslovnimi prostori. V primeru solastništva na objektu, v katerem so poslovni prostori, solastnik izkazuje svoj pravni interes biti stranka v postopku, ker varuje svojo solastninsko pravico na sicer fizično nerazdeljeni stvari.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZUP (1986) člen 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 7, 20, 20/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive člen 13.
obnova postopka - predmet odločanja - sprememba zahteve za napredovanje
Predmet odločanja v obnovi postopka je samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet in končan prejšnji postopek. Zato ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka.
pravno mnenje - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo - upravljanje družbe - pravice družbenikov - izvrševanje upravljalskih upravičenj družbenikov - skupščina družbenikov - izključitev družbenika - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - ničnost družbene pogodbe
Ničnost družbene pogodbe oziroma posameznih njenih delov se ne ugotavlja po določbah 359. do 363. čl. ZGD, ampak po določbah ZOR.
Z družbeno pogodbo ni mogoče pooblastiti nadzornega sveta družbe z omejeno odgovornostjo niti njene skupščine, da odloči o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična.
Z odlokom Mestne občine Ljubljana (MOL) in dopolnitvijo odloka o gospodarskih javnih službah je MOL na splošno določila način opravljanja gospodarskih javnih služb, zato ne gre za spor iz 4.
odstavka 1. člena ZUS in zadeva ne spada v sodno pristojnost.
Tožba zoper odlok, ki vsebuje predlog za njegovo odpravo, ni tožba, s katero bi bil začet spor med lokalnimi skupnostmi po 3. odstavku 2. člena ZUS oz. 5. odstavku 100. člena ZUS.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZSS člen 47, 47/3.ZS člen 66, 66/2, 132.
uvrstitev v plačilni razred
Dejansko opravljanje vodstvene funkcije namestnika predsednika okrajnega sodišča še ne daje zakonske podlage, da bi bil tožnik pri uvrstitvi v plačilni razred lahko obravnavan kot imenovani namestnik predstojnika.
Priznana odškodnina mora biti v skladu s pravnim standardom "pravične denarne odškodnine" iz prvega odstavka 200. člena ZOR. To načelo narekuje na eni strani, da morajo sodišča pri odmerjanju odškodnin upoštevati vse okolnosti na strani oškodovanca, na drugi strani pa razpon odškodnin od najhujših pa do najmilejših pa tudi višino odškodnin, ki so bile odmerjene v primerljivih škodnih zadevah.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja - ničnost pravnega posla
Ko gre za pravni posel, ki v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni bil ničen oz. protipraven (26.1.1942), je treba šteti, da gre za podržavljenje premoženja že s samim predpisom, ki je določil ničnost, in ki ga ZDen šteje kot podlago za uveljavljanje denacionalizacije (odlok AVNOJA - ki je začel veljati 21.11.1944). Ničnost pravnega posla je bila namreč v takem primeru določena prav zaradi podržavljenja.
poravnava v postopku denacionalizacije - sporazum denacionalizacijskega upravičenca in zavezanca brez sodelovanja upravnega organa - pravna narava sporazuma - ničnost
Določbe 69. člena ZDen o poravnavi med upravičenci in zavezanci se nanašajo na sporazum, ki ga ti sklenejo pred organom prve stopnje ob spoštovanju prisilnih določb zakona (drugi odstavek 69. člena ZDen).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca
Sodišči prve in druge stopnje pravilno presojali odnose med pogodbenima strankama po tretjem odstavku 120. člena ZD, v katerem je določeno, da sme vsaka pogodbena stranka zahtevati, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pogodbene obveznosti mora izpolnjevati v celoti, saj od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil samo z delnim izpolnjevanjem pogodbe.