Zakon o vrstah kazni (1946) člen 23, 24. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 26, 26/1, 26/3.
storilec kaznivega dejanja - otrok - izključitev kazenskih sankcij proti otrokom
S tem ko je sodišče leta 1947 obravnavalo otroka kot storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku in mu izreklo vzgojno poboljševalni ukrep, ki ga je Zakon o vrstah kazni predpisoval za mladoletnike v 24.členu, je kršilo zakon v njegovo škodo, saj je v skladu s 3.odst. 26.paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije tak ukrep lahko izreklo otroku le "varstveno sodišče" in to ne kot kazensko sankcijo in ne v kazenskem postopku.
ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.
upravičenci do denacionalizacije - temelj pravni posel, ki je postal ničen z uveljavitvijo Odloka AVNOJ
V obravnavanem primeru je šteti, da je bilo premoženje podržavljeno upravičencu z uveljavitvijo odloka AVNOJ-a. Na tak način je mogoče doseči enako varstvo ustavnih pravic oseb, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisa, navedenega v 3. členu ZDen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.ZVK člen 10, 10/2, 11, 11/1, 11/2-5.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločilnih dejstev - zloraba prevladujočega položaja na trgu
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP je izostanek razlogov o odločilnih dejstvih, ne pa tudi njihova neustrezna obrazložitev.
Eno od meril za ugotavljanje prevladujočega položaja je tudi upoštevni trg.
Zloraba prevladujočega položaja po členu 11/II-5 ZVK je zaračunavanje različnih cen za enake storitve, če je razlikovalni kriterij kraj prebivališča uporabnikov.
ovire za vrnitev nepremičnine - okrnitev prostorske kompleksnosti oz. namena izrabe prostora in nepremičnin
Hladilnica in dostavljalnica hrane v nacionalizirani hiši, ki je razglašena za kulturni spomenik, je lahko ovira za vrnitev hiše v naravi zaradi neločljivosti zdraviliškega kompleksa, ki se lastnini po ZLPP.
ZPP (1977) člen 220, 220/2, 300, 300/2, 354, 354/1.ZSReg člen 8.
dokazi in izvedba dokazov - procesno vodstvo - učinek vpisa v sodni register - zastopanje družbe
Okoliščina, da sodišče ni izrecno zavrnilo izvedbe tistih dokazov, ki jih ni izvedlo, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Toženka, ki ve, da v sodni register ni več vpisana kot direktorica družbe, ne sme nasproti tretjim nastopiti kot zastopnik družbe, čeprav meni, da je bila protizakonito razrešena.
Pravni interes za preizkus konkretne pravdne zadeve pred revizijskim sodiščem ni in ne more biti zgolj načelno (pravno) vprašanje, na katerega stranka želi odgovor zaradi morebitnih drugih sodnih sporov, ampak je potreben pravni interes v konkretni zadevi.
ZUKZ člen 54. ZPP (1977) člen 58, 392, 400, 400/1. ZIR92 člen 1.SZ člen 101, 101/2-3.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - premoženjskopravni zahtevki - forum patrimonii - revizija - dovoljenost revizija - sklep o začasni odredbi
Sedež tožene stranke je v drugi državi. Zato gre za spor z mednarodnim elementom in je za ugotovitev, ali je podana mednarodna pristojnost slovenskih sodišč, treba uporabiti ZUKZ. Mednarodna pristojnost slovenskega sodišča je v obravnavanem primeru podana na podlagi 54. člena MZP, ki takšno pristojnost določa v premoženjskopravnih sporih, če je na ozemlju Republike Slovenije premoženje tožene stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj delovnega razmerja
Po določbi prvega odstavka 200. člena v spornem času veljavnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), je delovno razmerje nastalo z nastopom dela, ko sta poprej sklenila in podpisala pismeno pogodbo o delovnem razmerju delavec in nosilec samostojnega osebnega dela. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pogodba ni bila podpisana, se je ugotavljalo, če so bili izpolnjeni drugi elementi, s katerimi bi lahko bilo utemeljeno delovno razmerje. Teh elementov sodišče v postopku ni ugotovilo, prav tako pa ni zanesljivo ugotovilo, če je revident sploh delal pri tožencu. Zato je zahtevek revidenta glede na to, da obstoja delovnega razmerja pri tožencu ni dokazal, pravilno in v skladu z zbranimi in ocenjenimi dokazi zavrnilo sodišče prve stopnje.
URS člen 153, 153/3. ZDR (1990) člen 112. ZPP (1977) člen 3, 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - plača in drugi prejemki - kogentne določbe zakona - dispozitivne norme podjetniške pogodbe - načelo hiearhije pravnih aktov
Ker so bile po uveljavitvi zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač določbe 119. člena kolektivne pogodbe tožene stranke v nasprotju z njegovimi kogentnimi določbami, je bil tožbeni zahtevek tožnice utemeljeno zavrnjen, saj zanj ni obstajala pravna podlaga in razpolaganja z njim sodišče po 3. členu ZPP/77 ni smelo dovoliti.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - sodni postopek - pravica pritožbe - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba
Pritožba se lahko vloži zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (348. člen ZPP) iz razlogov, ki jih določa zakon (353. člen ZPP). V pritožbenem postopku se ugotavlja pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje, zato na odločitev sodišča druge stopnje o pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišče prve stopnje kasnejši dogodki (začetek stečajnega postopka po poteku pritožbenega roka) ne vplivajo. V spornem primeru zato pritožbeno sodišče ni moglo ugotoviti pomanjkanja pravovarstvene potrebe in zato tudi ni možno zaključiti, da je sodišče v izpodbijani sodbi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2.ZOR člen 71, 1089, 1090.
delovno razmerje pri delodajalcu - plača in drugi prejemki - sporazum o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja - pisno izražena volja
Če sta stranki v sporazumu določili, da so med njima poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, velja, kot sta pravilno ugotovili obe nižji sodišči, to tudi za plačo. Pismeno izražena volja tožnice te pravice ni izključevala, tožeča stranka pa razveljavitve tega sporazuma ni zahtevala. Zato je ob uporabi 71. člena ZOR pravno upoštevno samo to, kar je bilo v pisni obliki izraženo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno dovoljenje - delovni invalid
Delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti delovno razmerje sicer ne more prenehati, pri čemer pa ni zakonskih določb, ki bi onemogočale, da delovnemu invalidu delovno razmerje ne bi prenehalo iz kakšnega drugega razloga. ZZT položaja delovnih invalidov ni uredil nič drugače, kot je urejen položaj ostalih delavcev, zato njegove določbe veljajo tudi za delovne invalide. To pa pomeni, da tudi delovnemu invalidu preneha delovno razmerje pri delodajalcu z dnem prenehanja delovnega dovoljenja (16. člen ZZT), kot sta to že pravilno odločili nižji sodišči.
ZOR člen 177, 177/2, 200. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Pri delu na strehi delodajalec - tožena stranka ni poskrbel za varno delo. Na gradbišču ni bilo zaščitnih pasov in varnostnih vrvi.
Lovilni odri niso bili postavljeni. Delovodja je kljub temu odredil delo na strehi. Tožena stranka ni dokazala soodgovornosti tožnika za nesrečo, zato je na podlagi 177. člena ZOR zanjo sama odgovorna.
Tožnik (roj. 20.3.1952) je zaradi padca s strehe (dne 4.10.1990)
utrpel zlom šestega in sedmega prsnega vretenca, okvaro hrbtnega mozga - hrbtenjače v prsnem delu, udarec na desno stran prsnega koša, zlom reber na desni strani, izliv krvi v prevralni - pljučni prostor, pretres možganov v opazovanju in ohromitev spodnjega dela telesa in okončin (paraplegija). Utrpel je tako imenovano katastrofalno škodo, zato je bila doslej prisojena odškodnina (15,000.000,00 SIT) na revizijski stopnji zvišana za 2,000.000,00 SIT.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 106. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - izvršitev nedokončne razporeditvene odločbe
Tudi zatrjevana kršitev zakona o izvršitvi nedokončne razporeditvene odločbe ne opravičuje delavca za njegovo odsotnost z dela. Tožnik bi se moral na delo vsaj javljati, če ni že hodil na delo, ne pa ga samovoljno zapustiti.
Skaženost sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, vendar pa je pravno pomembno tudi, za kakšne spremembe v zunanjosti človeka gre, koliko so opazne za povprečnega človeka, na katerem delu telesa se spremembe nahajajo, možnost njihovega zakrivanja, starost in spol oškodovanca, kakšne reakcije povzročajo spremembe v zunanjosti oškodovanca pri drugih ljudeh.
Smisel nadzorovanja psa je, da se mu prepreči, da bi koga poškodoval. Zato nadzorovanje psa v smislu pravnega pravila paragrafa 1320 ODZ vključuje tudi skrb za to, da je pes zanesljivo priklenjen ali da bi bilo sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici.
ZPP člen 109.ZOdv člen 95, 111. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77, 77-4, 77-19.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča
Mejo med neprimernim in žaljivim je seveda težko povsem jasno določiti. V primeru, da bi bila v vloženem pravnem sredstvu navedena le sporna trditev, bi bila presoja, ali je taka utemeljitev pravnega sredstva žaljiva, morda lahko tudi drugačna.
Ob obsežnem strokovnem argumentiranju pa se lahko pripeti, da pride tudi do zapisa misli, ki ni strokovna in ki jo je mogoče opredeliti kot neprimerno. Vendar pa je treba morebitno žaljivost take, za potek postopka neprimerne (in zato nestrokovne) misli, ki je lahko sankcionirana z izrekom denarne kazni, ocenjevati na podlagi celotne vsebine in tedaj celotne odvetnikove argumentacije posameznega procesnega dejanja. Ob taki oceni spornega pritožbenega zapisa pa je vrhovno sodišče mnenja, da v pritožbi zapisana trditev brez dvoma ni primerna (in tudi ne strokovna), vendar pa ni mogla predstavljati žalitve za sodišče, ki je svoje delo opravilo korektno.