Zakon o vrstah kazni (1946) člen 23, 24. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 26, 26/1, 26/3.
storilec kaznivega dejanja - otrok - izključitev kazenskih sankcij proti otrokom
S tem ko je sodišče leta 1947 obravnavalo otroka kot storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku in mu izreklo vzgojno poboljševalni ukrep, ki ga je Zakon o vrstah kazni predpisoval za mladoletnike v 24.členu, je kršilo zakon v njegovo škodo, saj je v skladu s 3.odst. 26.paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije tak ukrep lahko izreklo otroku le "varstveno sodišče" in to ne kot kazensko sankcijo in ne v kazenskem postopku.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt zunajzakonskega partnerja
Določba 4. odst. 201. člena ZOR se nahaja v poglavju o negmotni škodi, ki poudarja vrednote, ki niso ekonomske narave.
Obstoj ekonomske soodvisnosti oziroma ekonomske skupnosti ima v razmerju s tako vsebino, kot ga je imelo razmerje tožnice in umrlega zunajzakonskega partnerja, lahko le relativen pomen.
V Stanovanjskem zakonu za hišniška stanovanja ni predvidena privatizacija in sicer iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je hišniško stanovanje v več stanovanjski hiši del skupnih prostorov in je v solastnini solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš (8. člen SZ). Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožene stranke ne morejo prodati stanovanja, ki ni njihovo in je zaradi tega, ker ni podana pasivna legitimacija, zavrnilo tožbeni zahtevek. Drugi razlog, ki onemogoča prodajo hišniškega stanovanja tudi v primeru, da ne bi prišlo do privatizacije stanovanj in bi tožene stranke ostale lastnice vseh stanovanj v hiši in s tem tudi solastnice hišniškega stanovanja pa je v tem, da SZ v 129. členu predvideva izjeme od dolžnosti prodaje stanovanj. Tako v tretjem odstavku določa, da lastniki niso dolžni prodati stanovanja, ki je namenjeno osebam za opravljanje službene dolžnosti in je bila stanovalcu v zvezi s tem dodeljena stanovanjska pravica. Med taka stanovanja spada tudi hišniško stanovanje.
ZUS člen 73.ZLPP člen 11, 15, 15/2.ZDen člen 16, 16/4.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Pri odločanju o denacionalizacijskem zahtevku organ upošteva predpise, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zato v razmerju ZDen - ZLPP ni pomembno, kdaj je bil vložen denacionalizacijski zahtevek. Začasna odredba po ZLPP je morala biti posebej predlagana in ni veljal avtomatizem, po katerem bi zahtevek za denacionalizacijo štel tudi že kot predlog za izdajo začasne odredbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-14.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Obsojenka, ki je vedela, da sta njen brat in njegov znanec pobegnila pred oblastmi in se vračala iz tujine v Jugoslavijo po špijonskih opravilih, pa jima je kljub temu nudila hrano in prenočišče ter z njima vzdrževala zveze in opustila prijavo oblastem, je storila kaznivo dejanje po 14. tč. 3. čl. ZKLD.
Vprašanje nezakonskega očetovstva ureja ZZZDR, ki v poglavju o ugotavljanju očetovstva in materinstva upošteva, da velja za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Način priznanja je različen, saj je otroka mogoče priznati bodisi pri centru za socialno delo, bodisi pred matičarjem, bodisi v javni listini, bodisi v oporoki (87. in 88. člen ZZZDR). Podobna določila je vseboval v 24. členu tudi prej veljavni Temeljni zakon o razmerju med starši in otroki (Uradni list FLRJ, št. 104/47 do 4/57 in SFRJ, št. 10/65), ki je omogočal enake načine za priznanje očetovstva, razen priznanja pred centri za socialno delo, ki so bili ustanovljeni kasneje.
Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 82/94) v 11. členu določa prvi dedni red zakonitih dedičev in ne loči med zakonskimi in izvenzakonskimi otroki zapustnika. Enako je urejal dedovanje nezakonskih otrok po njihovih starših tudi Zakon o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55 in SFRJ, št. 42/65 do 47/65).
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanka kot tožilka
Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila oškodovanka kot tožilka, torej oseba, ki ni našteta v 1.odst. 421.čl. ZKP in ki bi bila upravičena vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, je bila zahteva po 2.odst. 423.čl. ZKP zavržena kot nedovoljena.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/3, 451, 451/1, 483, 483/3.
postopek proti mladoletnikom - sklep o izreku vzgojnega ukrepa - obligatornost obrazložitve sklepa o izrečenem vzgojnem ukrepu
Prvostopno sodišče je kršilo 3. odstavek 483. člena ZKP, ker pisno izdelani sklep o izreku vzgojnega ukrepa nima obrazložitve, ki je brezpogojna glede na določbo 1. odstavka 451. člena ZKP. Glede na obvezne sestavine sklepa o izreku vzgojnega ukrepa ne pride v poštev uporaba 3. odstavka 368. člena ZKP. Če sklep o izreku vzgojnega ukrepa nima obrazložitve, gre za bistveno kršitev postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZDoh člen 118, 118/2.
rok - odpis prispevkov - vloga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Če je tožnik 7. novembra 1994 vložil vlogo za odpis prispevkov za celo leto 1993 in leto 1994, bi tožena stranka to vlogo - glede na določbo 2. odst. 118. člena Zakona o dohodnini, po kateri mora biti vloga za odpis vložena najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec - morala šteti kot pravočasno vlogo za odpis spornih prispevkov za mesec oktober 1994.
kaznivo dejanje pomoči storilcu kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo
Očitek obdolženki, da se je sestala z "emigrantom - kurirjem begunske skupine in agentom tuje obveščevalne službe" in mu postregla z jabolčnikom, ni pomenil kaznivega dejanja po 120. čl. KZ-51, ker tako dejanje tudi objektivno ni moglo pomeniti pomoči storilcu kaznivega dejanja pri varovanju pred kazenskim pregonom.
neveljavna oporoka - ponarejen podpis - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - pogoji za ponovitev dokaza
Glede na dejstvo, da podpis na oporoki z dne 9.5.1991 ni podpis pokojnega V. G., je materialnopravno pravilna odločitev, da je oporoka neveljavna (1. odstavek 64. člena ZD).
privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - preselitev v manjše stanovanje - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice
Vzpostavitev prejšnjega stanja temelji na določbah 6., 18. in 19. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) in na 58. ter 159. členu Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96, v nadaljevanju SZ).
Tožnica je na podlagi 2. odstavka 19. člena ZSR obdržala pravico uporabljati prejšnje stanovanje, saj je skupaj z očetom, imetnikom stanovanjske pravice, stanovanje uporabljala več kot dve leti. Ker so se vsi uporabniki razen tožnice odselili, je tožnica že po zakonu vstopila v pravice prejšnjega imetnika stanovanjske pravice.
URS člen 19, 20, 21, 26. ZKP (1977) člen 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546.ZOR člen 200, 203.
denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen pripor - povrnitev negmotne škode
Odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti se v sodni praksi praviloma določa kot enotna odškodnina za eno obliko škode. Toda v primeru dodatne škode, ki se kaže v duševnem trpljenju zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, se prisodi odškodnina tudi za to obliko škode.
Ker je bilo med postopkom ugotovljeno, da so tožniki s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, to je dne 3.8.1994, postali lastniki spornega stanovanja, toženka pa v stanovanju ne stanuje in tudi s solastniki ni sklenila najemne pogodbe, je tožbeni zahtevek tožnikov na izpraznitev stanovanja utemeljen (1. odstavek 58. člena SZ).
Iz opisa dejanja je razvidno, da je obsojenka v ambulanti tam zaposleni osebi govorila o alarmantnih vesteh, češ da je bil izvršen atentat na maršala Tita, ko se je nahajal na Brdu, da se je z Brda umaknil celotni generalni štab in da zapirajo vse oficirje JA, ki držijo s Sovjetsko zvezo, kar pa ni mogoče opredeliti kot dejanja, naperjenega v nasilno rušenje ali ogrožanje ljudske oblasti in zato tudi ne kot "kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast".
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-11.
kazniva dejanja zoper narod in državo - pripravljalno dejanje
Navedbe, da je obsojenka Nemcem in domobrancem pripovedovala, da zahajajo v L. in Z. partizani, in jih tudi nagovarjala, naj gredo tja gori, da jih bodo polovili, so nekonkretizirane. Iz njih pa tudi ni razvidno, da bi na ta način podvzela pripravljalno dejanje, sicer inkriminirano po 11. točki 3. člena ZKLD.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 99, 99/1, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1949) člen 1, 1-2. Kazenski zakonik (1951) člen 174.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno ureditev - prekrški zoper javni red in mir - sramotitev zastave
Ker v času storitve dejanja, t.j. novembra 1950, ni več veljal Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije v delu, ki se nanaša na kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno ureditev in ki je v 1.odst 99.paragrafa sankcioniral zlorabo ali okvaro državnih znakov, dejanje pa ni imelo zakonskih znakov nobenega od kaznivih dejanj po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, ki je za njim pravno urejal kazniva dejanja s temi objekti varstva, bi šlo lahko kvečjemu za prekršek po 2.tč. 1.čl. Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Kazenski zakonik, ki je v 15.poglavju o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime v 174.členu med drugim opredelil sramotitev zastav ljudskih republik kot žalitev države in njenih organov in predstavnikov, je namreč začel veljati šele 1.7.1951.
denacionalizacija podjetij in kapitala - zahteva za denacionalizacijo - rok - delničarji
Ugodnost iz določbe 2. odst. 64. člena ZDen se nanaša na upravičence za uveljavljanje pravic iz ZDen in smiselno tudi na njihove pravne naslednike, ne pa tudi na vse upravičence do vrnitve premoženja. Rok iz 64. člena pa je materialni prekluzivni rok, ki ne pozna nobenega subjektivnega roka.