Pravica odstopiti od pogodbe je bila dogovorjena ob dani in sprejeti ari, kar dogovor med strankama zanesljivo uvršča v okvir določb 83. člena ZOR: za odstopnino je bila dogovorjena ara s pravno posledico, ki sledi iz drugega odstavka navedene zakonske določbe - ta pa je v besedilu aneksa izrecno sankcionirana za vsako od pogodbenih strank; za toženca v dolžnosti vrnitve dvojne are v primeru odstopa od pogodbe.
neupravičena pridobitev - verzija - pogodba o leasingu - izročitev stvari - prodaja s pridržkom lastninske pravice - nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari - cesija terjatve
Tožnica, ki je jemalcu leasinga za uporabo in izključno posest na vozilu plačala določen znesek, ni upravičena do zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica po tatvini vozila izplačala dajalci leasinga. Pravico do zavarovalnine bi tožnica od jemalca leasinga lahko pridobila le s cesijo, do katere pa brez soglasja dajalca leasinga ne more priti. Zato dajalec leasinga s prejemom zavarovalnine na račun tožnice ni bil obogaten.
delitev dediščine - skupnost dedičev - razpolaganje z dediščino - predpogodba - posebna oblika pooblastila
Po določilu 145. člena ZD namreč do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Morebitno razpolaganje ene od dedinj, vendar brez sodelovanja in soglasja druge dedinje, za dediščino zato nima pravnih posledic in je neveljavno tudi za dedinjo, ki je tak posel sklenila.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - službeno stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - pravica uporabe
Glede na to, da pa je bilo tožniku stanovanje dodeljeno že po novem ZSR, se pri presoji, ali so hišni sveti tožniku na hišniškem stanovanju dodelili stanovanjsko pravico ali pa le pravico do začasne uporabe stanovanja, ni mogoče opreti le na uporabo pravnega izraza iz starega zakona, temveč je treba ugotoviti kakšen je bil namen stanodajalca.
denacionalizacije kmetijskih zemljišč - ovire za vrnitev v naravi - kompleks kmetijskih zemljišč
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko je tožeči stranki vrnil solastninski delež parcel, saj bi moral najprej ugotoviti, kolikšen delež celotnega kompleksa predstavljata dela parcel ter vzpostaviti ustrezno solastnino na celotnem kompleksu.
dovoljenost revizije - priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti, če ta postane nepotrebna - pravica stvarne služnosti - vsebina stvarne služnosti
Za prenehanje pravice stvarne služnosti ne zadošča ugotovitev, da ni več nujno potrebna za uporabo gospodujoče stvari, temveč mora postati gospodarsko nepotrebna.
povrnitev negmotne škode - nadaljnja škoda - višina denarne odškodnine
Odškodnina ne more biti odvisna samo od obstoja in poudarjanja določenih ugotovitev, ne da bi se pri tem upoštevala celovitost posameznega škodnega primera in primerjava tega s podobnimi primeri. Obravnavani primer pa je terjal še primerjavo stanja ob izvensodni poravnavi leta 1989 s pozneje spremenjenim tožničinim stanjem.
vrnitev razlaščenega zemljišča - dedovanje pravice
Iz določbe 2. odstavka 26. člena ZRPPN izhaja, da ima pravico zahtevati vrnitev zemljišča, ki je bilo odvzeto, pa ne uporabljeno v razlastitvene namene, tudi pravni naslednik razlaščenca.
postopek proti mladoletnikom - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je pripor zoper mladoletnika lahko odrejen le izjemoma (1. odst. 472. čl. ZKP), je glede na ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, med slednjimi predvsem mladoletnikovo vzgojno problematičnost in dejstvo, da izrečeni vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega skrbstva po 78. čl. KZ nanj ni imel nobenega učinka, zaradi realne nevarnosti, da bo mladoletnik ponavljal kazniva dejanja, in zagotavljanja varnosti ljudi, ki vključuje tudi varnost njihovega premoženja, odreditev pripora zoper mladoletnika neogibno potrebna.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank.
pogodba o delu - odgovornost za napake - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla - izbira sankcije - odprava napak - sočasna izpolnitev
Kadar ima izvršeni posel napako, ima naročnik po določbah 620. člena ZOR več možnih izbir. Po določilu tretjega odstavka navedenega člena lahko naročnik, če prevzemnik posla ne odpravi napake do izteka postavljenega roka, po lastni izbiri (1) ali odpravi na njegov račun obstoječo napako, (2) ali zniža plačilo, (3) ali pa razdre pogodbo (kadar ne gre za neznatno napako). Revident je v tem sporu z nasprotno tožbo uveljavljal od tožnika odpravo napak v roku 1 meseca, sicer pa je to pooblaščen storiti toženec sam na tožnikove stroške. Toženec je tako izbral eno od subsidiarno predpisanih sankcij, ki pa so alternativne narave. To pomeni, da lahko med predpisanimi sankcijami izbira, nima pa jih pravice kumulirati, to je uveljavljati več sankcij.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve
V zahtevi za varstvo zakonitosti morajo biti navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, zaradi katere kršitve zakona je vložena.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - nova obravnava pred sodiščem prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče prve stopnje ne opravi procesnega dejanja, na izvedbo katerega opozori sodišče druge stopnje, se kršitev določbe 3. odstavka 397. člena ZKP upošteva le takrat, kadar zaradi tega pride do kršitev drugih določb postopka, ki predstavljajo poseg v pravice strank v postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se Vrhovno sodišče omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v zahtevi za varstvo zakonitosti, to pomeni, da mora biti v njej navedeno ravnanje (storitev ali opustitev) sodišča, s katerim naj bi bila kršena posamezna zakonska določba.
ZUN člen 46, 46/1, 46/2, 46/3.ZZK člen 6, 7.ZOR člen 219.SZ člen 9, 12, 150.
zahteva za varstvo zakonitosti - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - določitev funkcionalnega zemljišča - vrsta rabe zemljišča - vrnitev zaplenjenega premoženja - vsebina izreka sodbe
Funkcionalno zemljišče bi moralo biti opredeljeno bodisi s splošnim pravnim aktom - z načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije (prvi in drugi odstavek 46. člena ZUN), bodisi z odločbo pristojnega upravnega organa (tretji odstavek 46. člena ZUN), bodisi s sodno odločbo (npr. pri delitvi nepremičnine). V danem primeru funkcionalno zemljišče za hišo ni bilo določeno in ker tožeča stranka ni bila pripravljena sprožiti ustreznega postopka, je moralo sodišče upoštevati podatke v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta rabe parcel - to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzemajo tudi v zemljiško knjigo. Glede na to, da je parc.št. 346 stavbišče in dvorišče, jo je treba po 6. in 7. členu ZZK, ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje, šteti za zemljišče pod gradbenimi objekti; parc. št. 347, ki je glede na vrsto rabe sadovnjak, pa je katastrska kultura in ne zemljišče pod gradbenim objektom. Gre torej za dve parceli z različno vrsto rabe, zato je treba zanju uporabiti tisti pravni režim, ki velja za določen način rabe in po katerem bi tožniki lahko uporabljali ali oddajali parceli.
ZKP člen 39, 39-6, 43, 70, 70/4. EKČP člen 6, 6/3-b, 6/3-c, 13.
zagovornik - preklic pooblastila v primeru obvezne obrambe - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - izločitev sodnikov porotnikov - izločitev predsednika sodišča - dolžnost predsednika sodišča do odločitve o zahtevi za izločitev
Obdolženec, ki si v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika ali ostane brez njega, ker mu je odpovedal pooblastilo, ne vzame pa si drugega, ne more izbirati zagovornika, ki mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka.
Ker mora imeti obdolženec, ki je v priporu, ves čas trajanja pripora zagovornika, je treba šteti postavitev zagovornika v takem primeru za dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlašati (43. člen ZKP).
pripor - domneva nedolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Domneva nedolžnosti, ki jo opredeljuje 3. člen ZKP in 27. člen URS, ne izključuje odreditve in podaljšanja pripora v primerih in pod pogoji, ki jih določata Ustava in zakon.
Iz opisa dejanja je razvidno, da je obsojenka v ambulanti tam zaposleni osebi govorila o alarmantnih vesteh, češ da je bil izvršen atentat na maršala Tita, ko se je nahajal na Brdu, da se je z Brda umaknil celotni generalni štab in da zapirajo vse oficirje JA, ki držijo s Sovjetsko zvezo, kar pa ni mogoče opredeliti kot dejanja, naperjenega v nasilno rušenje ali ogrožanje ljudske oblasti in zato tudi ne kot "kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast".
Ker je bilo med postopkom ugotovljeno, da so tožniki s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, to je dne 3.8.1994, postali lastniki spornega stanovanja, toženka pa v stanovanju ne stanuje in tudi s solastniki ni sklenila najemne pogodbe, je tožbeni zahtevek tožnikov na izpraznitev stanovanja utemeljen (1. odstavek 58. člena SZ).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-11.
kazniva dejanja zoper narod in državo - pripravljalno dejanje
Navedbe, da je obsojenka Nemcem in domobrancem pripovedovala, da zahajajo v L. in Z. partizani, in jih tudi nagovarjala, naj gredo tja gori, da jih bodo polovili, so nekonkretizirane. Iz njih pa tudi ni razvidno, da bi na ta način podvzela pripravljalno dejanje, sicer inkriminirano po 11. točki 3. člena ZKLD.