odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - pojem nevarne stvari - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Neoznačeno in nezavarovano kurišče s še tlečo žerjavico v neposredni bližini otroškega igrišča in sanitarij je nevarna stvar.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - neupravičena pridobitev - kondikcija
V situaciji iz člena 137/1 ZOR neizpolnjena obveznost ugasne stranki, ki je že nekaj prejela ne da bi izpolnila svojo obveznost, pa mora vrniti kar je že prejela po pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega. Vrniti torej toliko za kolikor je bilo povečano njeno premoženje. Če je bilo njeno premoženje povečano za delno vrednost stroja, se vrne v denarju.
napake volje - arondacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - sklenitev prodajne pogodbe - vložitev zahteve za denacionalizacijo - uvedba postopka po uradni dolžnosti
Po določbah ZDen je, razen v primeru iz četrtega odstavka 61. člena, odločitev o vložitvi zahteve za denacionalizacijo v dispoziciji tistega, ki meni, da je denacionalizacijski upravičenec (ali pa njegov pravni naslednik). Zato dejstvo, da se nekateri od denacionalizacijskih upravičencev niso odločili za vložitev zahteve, ne more vplivati na odločitev v konkretnem primeru, ko povsem določen subjekt zatrjuje, da so v njegovem primeru pogoji za denacionalizacijo izpolnjeni. Morebitna ugoditev predlagateljevi zahtevi za denacionalizacijo zato ne more biti krivična do tistih, ki denacionalizacije niso zahtevali, pa bi jo morda lahko.
ZOR člen 33, 35, 229, 604, 604/1. ZGD člen 560.URS člen 13, 74. Odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil.
javni razpis - tuja pravna oseba - dolžnost sklenitve pogodbe z najugodnejšim ponudnikom - podružnica tuje pravne osebe
Pogoj iz javnega razpisa, da lahko sodelujejo pri razpisu le pravne osebe, ki so registrirane v Republiki Sloveniji ni dopusten. Po določilu 560. člena ZGD so namreč tuja podjetja pri poslovanju v Republiki Sloveniji glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti izenačena z domačimi družbami, če zakon ne določa drugače. Le zakon lahko torej omeji določene posamezne pravice tujega podjetja pri gospodarskem nastopanju v Republiki Sloveniji. Toda ne glede na to je tožeča stranka izpolnjevala navedeni pogoj iz javnega razpisa, saj je bila sodno registrirana za izvajanje svoje gospodarske dejavnosti preko svoje podružnice v Republiki Sloveniji, pri čemer je podružnica nastopala ravno v njenem imenu in na njen račun.
Tožena stranka bi lahko izključila obveznost sklenitve pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, s smiselno uporabo prvega odstavka 604. člena ZOR o javni licitaciji, ki se sicer nanaša na pogodbo o delu (kot se je Vrhovno sodišče RS že izreklo v zadevi opr. št. III Ips 54/94).
ZIKS (1978) člen 145, 145a, 145b, 145b/4, 145c, 145č. ZIKS-G člen 3.ZIKS člen 266.ZDen člen 50, 51, 51/4.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja neupravičeno obsojenim - oblike odškodnine - zavezanci za vrnitev premoženja v denarju - delnice - obveznice - nova zakonska ureditev - prehodne določbe ZIKS-G - retroaktivnost pravnih aktov - smiselna uporaba ZDen
Utemeljena je revizijska graja, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo prehodne določbe 3. člena ZIKS-G. Ta zakon je pričel veljati 13.2.1998, torej pred pravnomočnostjo delnega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi proti temu sklepu odločalo na seji 23.6.1999, bi moralo upoštevati prehodno določbo in zaradi nje tudi spremenjeno zakonsko ureditev.
res iudicata - objektivna identiteta tožbenega zahtevka
Dodajanje tožbenega zahtevka (izročitev nepremičnine v zapuščino), ki temelji na isti podlagi, ne spremeni same identitete tožbenega zahtevka o ničnosti pogodbe. Pravilnost obravnavanja sedanjega tožbenega zahtevka kot celote potrdi tudi primerjava s prejšnjo pravdo. Če bi tožnika v prejšnji pravdi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev pravne neveljavnosti (točneje: ničnosti) sporne pogodbe uspela, bi bila posledica njunega uspeha v prejšnji pravdi na zapuščinskem področju taka, kot jo sedaj terjata v dajatvenem delu tožbenega zahtevka, ki sta ga dodala ugotovitvenemu delu.
ZPP (1977) člen 113, 117, 117/1.URS člen 22.ZOR člen 18, 18/2.ZOdv člen 1, 1/1, 1/2, 11, 11/2.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - bolezen odvetnika
Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki je razumna oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Eden od elementov splošnega civilnega delikta je tudi vzročna zveza. O njej govorimo takrat, ko se vprašujemo, ali je določeni dogodek (škodno dejanje) povzročil, imel za posledico neki drug dogodek, oziroma stanje, to je pravno priznano škodo.
Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka na 1. stopnji, ki je vlagatelj revizije ni uveljavljal (neuspešno) v pritožbi, ni revizijski razlog.
Če pritožbeno sodišče ne odgovori na tiste pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji.
upravičenci do denacionalizacije - zakonec ali dedič iz prvega dednega reda
Za status upravičenca po 12. členu ZDen mora biti predložen dokaz o tem, da je vlagatelj dedič prvega dednega reda po osebi, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa ne izpolnjuje pogoja o državljanstvu iz 9. člena ZDen. Tak dokaz ni vojaška knjižica, niti garantno pismo in ne odločba o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja.
vsebina sodbe sodišča druge stopnje - poroštvo - oblika poroštvene izjave
Sodišče druge stopnje ni dolžno slediti sitematiki pritožbe in zaporedju vprašanj, ki jih ta navaja. Dolžno pa je sprejeti in obrazložiti stališče o vseh odločilnih okoliščinah.
Tudi v postopku o zahtevi za izdajo začasne odredbe po 69. členu ZUS mora sodišče najprej ugotoviti, ali odločitev o sporu spada v sodno pristojnost. Na to mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (1. tč. 1. odst. in 2. odst. 34. člena ZUS).
Po 4. odst. 1. čl. ZUS je upravno sodišče pristojno, da v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti aktov nosilcev javnih pooblastil, izdanih v obliki predpisa, toda le, če urejajo posamična razmerja. Predpis splošne narave ne sodi med predpise iz 1. odst. 4. čl. ZUS.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank.
pogodba o delu - odgovornost za napake - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla - izbira sankcije - odprava napak - sočasna izpolnitev
Kadar ima izvršeni posel napako, ima naročnik po določbah 620. člena ZOR več možnih izbir. Po določilu tretjega odstavka navedenega člena lahko naročnik, če prevzemnik posla ne odpravi napake do izteka postavljenega roka, po lastni izbiri (1) ali odpravi na njegov račun obstoječo napako, (2) ali zniža plačilo, (3) ali pa razdre pogodbo (kadar ne gre za neznatno napako). Revident je v tem sporu z nasprotno tožbo uveljavljal od tožnika odpravo napak v roku 1 meseca, sicer pa je to pooblaščen storiti toženec sam na tožnikove stroške. Toženec je tako izbral eno od subsidiarno predpisanih sankcij, ki pa so alternativne narave. To pomeni, da lahko med predpisanimi sankcijami izbira, nima pa jih pravice kumulirati, to je uveljavljati več sankcij.