ZKP člen 34, 34/1, 372, 372-1. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - poskus kaznivega dejanja - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Besedilo, da nekdo izterja več kot je kdo dolžan plačati je treba razlagati tako, da obsega tudi primere, v katerih oškodovanec ne dolguje ničesar, storilec pa od njega vseeno nekaj izterja ali poskuša izterjati. Argumentacija prvostopenjskega sodišča, da je jezikovno razlago besedila da nekdo izterja več, kot je dolžan plačati, v okviru slovenskega jezika mogoče razlagati le na način, da je nekdo izterjal več, kot je bil drugi dolžan plačati in to tako v primeru, ko mu je drugi dolgoval določeni znesek, ki je manjši od (iz)terjanega, kot tudi v primeru, ko mu drugi ni dolgoval ničesar, je razumna. Prepričljivo je stališče, da je besedo več v normativnem besedilu treba razlagati tako, da velja takrat ko primerjamo različne vrednosti kot tudi v primeru, ko vrednost, ki je večja od nič primerjamo z nič. Takšna razlaga jezikovnega okvira zakonskega besedila v ničemer ne prebija. Logično je razlaga, da je vsak izterjan znesek, ne glede na to kolikšen je, vedno večji od nič, pri čemer pa je na podlagi argumenta a minore ad maius razumno sklepanje, da če je inkriminiran položaj, v katerem storilec od oškodovanca izterja več, kot pa slednji dolguje, da je še toliko bolj logično, da je inkriminiran tudi položaj, v katerem oškodovanec ne dolguje ničesar, storilec pa od njega vseeno nekaj izterja ali poskuša izterjati. Drži tudi, da je bila volja zakonodajalca ob inkriminaciji zlorabe izvršbe prav v zaščiti oškodovancev, takšne zaščite pa seveda ne potrebujejo samo dejanski dolžniki v primerih, ko upnik od njih namerno izterja več, kot pa so dolžni, temveč tudi oškodovanci, ki sploh niso ničesar dolžni, pa upnik od njih vseeno izterja neko vsoto. Glede na objekt kazensko pravnega varstva je zato razumno stališče v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je ena od izvršitvenih oblik storitve tega kaznivega dejanja podana tudi takrat, ko storilec vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa se pri tem zaveda, da terjatev ne obstoji, oziroma da ne obstoji ustrezna verodostojna listina.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - tarzanka - športna vzgoja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali stališče sodišča druge stopnje, da izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. tarzanki) ne predstavlja nevarne dejavnosti, odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
izločitev sodnika - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
Pritožba iz 357. a člena ZPP ni dovoljena v primerih, ko višje sodišče v pravdnem postopku razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Ob smiselni uporabil določb ZPP enako velja za ekvivalentne sklepa iz izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00014932
OZ člen 83. ZPP člen 286b, 287, 339, 339/1.
gradbena pogodba - gradbeno-obrtniška dela - predmet pogodbe - dogovor o izvedbi dodatnih del - razlaga nejasnih pogodbenih določil - tipska pogodba - plačilo pogodbene cene - enotna cena - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - preskakovanje pravnih sredstev
Na tožniku je bilo dokazno breme glede dogovorjenih in opravljenih del. Ker ni dokazal večjega obsega opravljenih del od dogovorjenega, sta nižji sodišči v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu pravilno sledili toženki, da je opravljena dela v celoti poravnala z gotovinskimi plačili v znesku preko 70.000,00 EUR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka
Dejstvo, da je vodja urada sodišča in vodja nepravdnega vpisnika snaha nasprotnih udeležencev, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.
Dokler sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena ZPP, v zvezi s 383. členom ZPP). Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je s tem sklepom ugotovilo, da je revizija umaknjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00014117
ZKP člen 372, 372-5.. KZ-1 člen 74, 74/1, 186, 186/1, 45a.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev kazenskega zakona - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi
Pri Institutu odvzema premoženjske koristi gre za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, saj se z njim zasleduje predvsem restitucijo, torej vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja. Vendar pa restitucija ni edini namen odvzema premoženjske koristi. Na konkretnega storilca kaznivega dejanja (in druge možne storilce) ima ukrep odvzema premoženjske koristi nedvomno tudi preventiven učinek v smislu, da vpliva na njegovo vedénje, da kaznivih dejanj ne bi storil oziroma ponovil. To se kaže v luči prvega odstavka 74. člena KZ-1, po katerem nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, kar z drugimi besedami predstavlja uzakonitev načela, da se kriminalna dejavnost ne izplača. Ravno preventiven vidik ukrepa odvzema premoženjske koristi omogoča, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo zanašati na odbitek tistih stroškov, ki so per se prepovedani, saj so ti po svoji naravi neločljivo povezani s (predhodnim) protipravnim ravnanjem oziroma iz njega izvirajo.
Navedeno stališče sicer ne pomeni, da je v vseh primerih pravilna in zakonita uporaba bruto metode. Glede na raznovrstnost kaznivih dejanj ni mogoče vnaprej na abstraktni ravni določiti, da so vsi stroški, ki jih imajo storilci z izvršitvijo (dokončanih) kaznivih dejanj, nezakoniti. Na kakšen način in s kakšnimi stroški storilci dokončajo kaznivo dejanje, ni enoznačnega odgovora, zato tudi ni mogoče vnaprej opredeliti pravila, po kateri metodi mora biti odvzeta protipravno pridobljena premoženjska korist. Izjema, kjer se uporaba bruto metode izkaže kot pravilna, zakonita in navsezadnje pravična, pa so ravno primeri, kot je obravnavani, kjer je narava vložkov (stroškov, izdatkov oziroma dejanj) že sama po sebi protipravna.
Ostali kazenski postopki ne morejo imeti vpliva na pravilnost odločbe o odvzemu premoženjske koristi in pravilno uporabo načel proste presoje dokazov in iskanja materialne resnice v tem kazenskem postopku. Na podlagi drugačnih sodnih odločitev v drugih kazenskih postopkih zagovorniki zato neutemeljeno zatrjujejo kršitev ustavnih in procesnih načel v tem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočna sodna odločba - formalna in materialna pravnomočnost
Zagovorničina zahteva zoper delno pravnomočno sodbo je bila vložena med postopkom. Sodba je bila delno razveljavljena v odločbah o krivdi za dejanje pod točko IV, določeni kazni za to dejanje in o enotni kazni. Zato ni mogoče šteti da je sodba, zoper katero je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, že pravnomočna. Sodba je bila razveljavljena v delih, ki so sestavni del obsodilne sodbe (1., 3. in 7. točka 359. člena ZKP). Zahteva za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano sodbo, ki tudi ni samostojna, ampak je sestavni del druge sodbe (Okrožnega sodišča v Kranju z dne 2. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 7. 2017), ki je postala materialno in formalno pravnomočna v vseh delih dne 24. 7. 2017, tako ni dovoljena, ker je zahtevo mogoče vložiti takrat, ko postane sodba formalno in materialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.
mediji - pravica do popravka - varstvo časti in dobrega imena - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - zavrnitev zahteve za objavo popravka - vsebinsko zanikanje - zavajajoč popravek - pravica javnosti do obveščenosti - objektivno informiranje javnosti - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Koncept pravice do popravka ne zajema zgolj vidika uresničevanja posameznikove pravice do varstva dobrega imena, časti in zasebnosti ter ustavno varovane pravice do dostojanstva, temveč tudi vidik zagotavljanja celovite in uravnotežene podobe dogajanja in v tem okviru zlasti varovanja interesa javnosti po objektivni in vsestranski informiranosti. Popravek zato ne sme biti zavajajoč, saj bi bil v nasprotnem primeru interes javnosti prizadet. Prav tak pa bi bil popravek, ki so ga glede plačljivosti programov predlagale tožnice. Ne izpodbija namreč bistva sporočila spornega prispevka, temveč poskuša v dialog vnesti argument, ki vsebinsko tja pravzaprav sploh ne sodi - t. i. metábasis eis állo génos. Gre za argumentacijsko taktiko diverzije ali odvračanja pozornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014666
ZVEtL člen 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 51, 57, 57/3. URS člen 22, 155. ZPP člen 22, 155. ZPP člen 44, 44/2. ZNP člen 35, 37.
sprememba materialnega predpisa - prehodna določba - pravica do revizije - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba nepremičnine - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - prostorski akti in upravna dovoljenja - razlaga zakona - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pojem nadaljnjih postopkov po prehodnih in končnih odločbah ZVEtL-1 - prepoved poseganja v pridobljene pravice - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave v postopku - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Po presoji revizijskega sodišča je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 lahko samo taka, da "nadaljnji postopki" po izdaji prvostopenjske odločbe (ki je bila izdana še pred uveljavitvijo ZVEtL-1), v katerih naj se uporabljajo določbe ZVEtL-1, ne pomenijo tudi postopkov z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper to odločbo na način, da bi se v njih uporabljale materialnopravne določbe ZVEtL-1. Taki nadaljnji postopki lahko pomenijo le tiste postopke, na katere omenjena zakonska določba v zadnjem stavku tudi izrecno odkaže: "Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona." Uporaba materialnopravnih določb ZVEtL-1 v instančnih postopkih bi namreč lahko pomenila retroaktivni poseg v pridobljene pravice, predvsem pa tudi poseg v pravico strank do izjave.
Hkrati pa taka razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 omogoča uporabo procesnih določb ZVEtL-1 v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi. Tako denimo v primerih, ko je bila odločba sodišča prve stopnje izdana še na podlagi ZVEtL, udeležencem vendarle daje pravico do revizije, ki je ZVEtL ni dovoljeval. S tem namreč za nazaj ne posega v že pridobljene pravice - pravica do revizije nastane šele z izdajo drugostopenjske odločbe.
Namen revizije kot izrednega pravnega sredstva ni niti ponoven preizkus sodbe sodišča prve stopnje niti podrobno ukvarjanje in odgovarjanje na vsak malenkosten očitek ali na množico takih očitkov, ki so zgolj navidezno ukvarjajo s (procesnimi ali materialnopravnimi) pravnimi vprašanji, v resnici pa pomenijo prikrito izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene. Bistvo revizijskega postopka je sicer odločanje v posamičnih konkretnih zadevah, a vendar z namenom zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. In četudi je v konkretnem primeru revizija dovoljena glede na vrednostni kriterij, ni zgolj sredstvo za varovanje individualnih interesov posameznika in tudi ne spreminja vloge Vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča.
ZIntPK člen 12, 13, 13/1. URS člen 26. ZPP člen 315.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - javni uslužbenec - postopek zaradi suma korupcije - objava osebnih podatkov v medijih - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - izguba dohodka - vmesna sodba
KPK bi morala pri presoji tožnikovega ravnanja postopati po 13. členu ZIntPK; ne glede na poimenovanje zadevnega akta kot "Ugotovitve in priporočila." V tem aktu je šlo za presojo sumov koruptivnih dejanj v konkrtnem primeru, ki jo je KPK začela na podlagi prijave nekaterih odpuščenih javnih uslužbencev: zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 13. člena ZIntPK je tako izpolnjen.
Med pravdnima strankama ni sporno, da KPK ni upoštevala niti ene tožnikove postopkovne pravice iz 13. člena ZIntPK. Gre za samovoljno ravnanje upravnega organa, saj celoten način sprejetja spornih Ugotovitev in priporočil ni imel podlage v zakonu. Pogoji za protipravnost ravnanja v smislu prvega odstavka 26. člena Ustave RS so zato izpolnjeni.
Dejstvo, da je tožnik z razrešitvijo soglašal, ne pomeni, da škoda zaradi izgube dohodka ne more biti posledica toženkinega ravnanja.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Četudi bi se upravnopravna prepoved res nanašala na obveznosti soporoka po obravnavani kreditni pogodbi, bi znesek plačil do zaključka glavne obravnave dne 11. 6. 2014 znašal samo 540 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014623
SPZ člen 119, 119/2, 120, 247, 248. SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 82.
upravljanje večstanovanjske stavbe - rezervni sklad - stroški rezervnega sklada - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja - stroški posla rednega upravljanja - zavezanec za plačilo - etažni lastnik - služnostni upravičenec - skupen namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Pripadnost terjatev rezervnega sklada skupnosti etažnih lastnikov utemeljuje sklep, da je zavezanec za njihovo plačilo etažni lastnik, ne pa imetnik služnosti, in to ne glede na to, ali gre za financiranje vzdrževalnih del ali izboljšav.
To ne pomeni, da se pravdni stranki o tem, kdo je zavezanec za plačilo stroškov rezervnega sklada, v njunem relativnem razmerju ne bi mogli dogovoriti drugače, kot je urejeno v zakonu. Ponuja pa odgovor, katera pravila je treba uporabiti za presojo medsebojnih pravic in obveznosti strank spornega pravnega razmerja glede vprašanja, ki ga ti s konkretnim pravilom nista uredili.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - mentor - sodniški pripravnik - subjektivna nepristranskost sodnika - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil predlagatelj v času pripravništva mentor sodnikom, ki so razporejeni na medokrajni civilni oddelek na nepravdne zadeve, oziroma so nekateri izmed teh sodnikov v preteklosti sodelovali s predlagateljem kot strokovni sodelavci, ne pomeni razloga za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti. Zagotavljanju subjektivne nepristranskosti je namreč namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP), medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.
prekršek - obstoj prekrška - zakonski znaki - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov
Vožnjo pod vplivom prepovedane droge prepoveduje prvi odstavek 106. člena ZPrCP, termin "vpliv" prepovedane droge pa opredeljuje drugi odstavek navedenega člena. Skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovnim pregledom v krvi ali slini voznika ugotovi prisotnost prepovedane droge, ne glede na (manjšo ali večjo) količino prepovedane droge v (analiziranem vzorcu) krvi ali sline.
Zakonski znaki prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 106. člena ZPrCP so podani v primeru izpolnitve nadaljnjega pogoja iz prvega odstavka 106. člena ZPrCP, torej da prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali snovi, pod vplivom katerih je voznik, zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Po presoji Vrhovnega sodišča je dejstvo, da je sposobnost voznika za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog zmanjšana, splošno znano. Navedeno pomeni, da se (konkretni) vpliv na vožnjo voznika vozila pod vplivom prepovedanih drog v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja.