ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.ZDRS člen 40, 40/3. Sklep in izjava Skupščine RS ob Brionski deklaraciji.
pridobitev - državljan druge republike - prosti preudarek - kršitev pravil postopka
Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, neobrazloženega prostega preudarka in kršitev pravil postopka je bila izpodbijana odločba odpravljena. Upoštevati je treba Brionsko deklaracijo.
stečaj - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - pravdni postopek začet po poteku osemdnevnega roka - pravni interes na tožbo do delitve stečajne mase
Vprašanje, kdaj stečajni senat upošteva tiste prerekane terjatve pri delitvi stečajne mase, glede katerih upniki tožb na ugotovitev njihovega obstoja niso vložili v roku iz 1. odst. 127. čl. ZPPSL, ni identično vprašanju, do kdaj imajo takšni upniki pravni interes za ugotovitev obstoja terjatve.
odločba o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt
Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je po ureditvenem načrtu tak odmik od sosednjega objekta, da nov objekt nima negativnih vplivov na sosednji objekt. Takega pogoja, ki določneje sploh ni opredeljen, ni mogoče razlagati tako široko, da bi pomenil vsak negativni vpliv na sosednje zemljišče, po katerem ima tožnik dostop do svoje stavbe.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Odklonitev presoje utemeljenosti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z vidika opustitve zaslišanja priče z nepravilnim sklicevanjem na 496a člen ZPP je relativna bistvena kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 496a členom ZPP, ne pa absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
delež na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje strank - pripoznava tožbenega zahtevka - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila
V nasprotju z moralnimi pravili in zato nedovoljeno je razpolaganje strank, s katerim skušajo v pravdnem postopku doseči učinek, ki ga ne morejo doseči po materialnem pravu. V tej zadevi je pripoznava tožbenega zahtevka, da je tožnica lastnica celotne nepremičnine, pridobljene z delom med zakonsko zvezo, pomenila nedovoljen poskus izigravanja položaja toženčevega upnika.
dovolitev priglašenih del - pomanjkanje soglasja solastnice zemljišča
Če tožnik v celoti ne razpolaga z zemljiščem, ker je v souporabi drugih lastnikov nepremičnin ne izpolnjuje pogojev po 1. odst. 62. čl. ZUN, da se mu dovolijo priglašena dela.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so podlaga presoje pravilne uporabe materialnega prava na revizijski stopnji (3.odstavek 385. člena ZPP) sledi, da ni bil zadovoljen z izvajanjem pogodbe, in da je pred smrtjo pooblastil odvetnika, da bi vložil tožbo za razvezo pogodbe. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dedičem pokojnega odreči pravice vložiti tožbo na razvezo pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na njegovo premoženje.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrnitev v prejšnje stanje - razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje je v tej pravdi postopek pravnomočno končan oz. gre za prenehanje litispendence v tej stvari med pravdnima strankama. Gre torej za sklep iz določila 400. člena ZPP.
Toženčevo ravnanje t.j. da je sinu zaupal oddajo pritožbe na pošto, pa ni mogoče opredeliti za nezakrivljeno zamudo.
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni.
II. Če naročnik razdre pogodbo iz razloga v 127. ali 128. členu ZOR, mora izvajalec vrniti prejeti predujem z zamudnimi obrestmi po 5. odst. 132. čl. ZOR od dneva, ko ga je prejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00552
ZPP (1977) člen 339.ZOR člen 629, 210, 210/4, 214.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe po volji naročnika - razdrtje pogodbe - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - dopolnilna sodba na drugi stopnji
I. Okoliščina da sodišče 2. stopnje ni odločilo o vseh (pritožbenih) zahtevkih, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo bilo možno odpraviti v revizijskem postopku. Predlagati je treba izdajo dopolnilne odločbe.
II. a) Po 629. členu ZOR lahko naročnik razdre pogodbo, kadarkoli hoče vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan.
b) Zaradi razdrtja pogodbe o delu po členu 629 ZOR nastane za izvajalca, ki je prejel avans, obveznost vrnitve avansa z zamudnimi obrestmi od dneva, ko ga je naročnik obvestil, da odstopa od pogodbe.
c) Samo nabava materiala, ki ga je mogoče uporabiti kjerkoli in ne samo za konkretno dogovorjeni izdelek, ni delno izvršeno delo (delno izdelan izdelek).
gradbena pogodba - gradbene uzance - solidnost gradbe - odgovornost za napake (jamčevanje za napake)
Ker gre za razpoke in nagibanje zidov, je glede rokov treba uporabiti 104. uzanco, po kateri izvajalec odgovarja za pomanjkljivosti, ki se pokažejo v 10 letih od sprejema in izvršitve del.
Nestrinjanje s sodno odločbo je mogoče uveljaviti le s pravnimi sredstvi, ne pa s ponovno tožbo. Morebitni nepravilni izid prejšnjega sojenja stranki ne daje možnosti, da ponovno toži v isti stvari.
Tožnik je v tožbi z dne 28.8.1986 (in v pripravljalnem spisu z dne 4.2.1993, v katerem je postavil podrejeni zahtevek) ocenil vrednost spornega predmeta na 3,00 SIT. Po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 69/82) je bila revizija dovoljena le v primeru, če je vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presegla zneska 5,00 SIT (tedanjih 50.000 din). Ker v konkretnem primeru revizija glede na vrednost spora ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče po 392. čl. ZPP zavrglo.
Zaradi ugotovljenih okoliščin, da je imela tožeča stranka več kot petdeset let trajajočo dobroverno posest zemljišča, na katerem je napravila kanal in kamnit zid, se sodišču pri odločanju v priposestvovanju ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, če in na kakšen način je v navedenem obdobju uporabljala kamnit zid.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da so toženci sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki naj odloči o pritožbi.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija - posojilna pogodba - sprememba sedeža podjetja
Sposobnost biti stranka imajo vse pravne osebe (1.odstavek 77.člena ZPP), tudi podjetje, ki je v stečaju (seveda podjetje v stečaju zastopa zakoniti zastopnik t.j. stečajni upravitelj, kar je že vprašanje pravdne sposobnosti stranke, 80. člen ZPP). Pri tožeči stranki, ki je podjetje v stečaju in ga zastopa zakoniti zastopnik, zato kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP ni zaslediti.
Na pogodbeno razmerje in na materialnopravna upravičenja iz prevzetih obveznosti med strankama, sprememba sedeža podjetja ne more vplivati.