Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57.
predlog za dopustitev revizije - neupravičen odjem električne energije - splošni pogoji - skladnost podzakonskega akta z zakonom - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je sodišče kot pravilno štelo uporabo določil Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO)?
2. Ali je sodišče pravilno štelo, da gre pri zahtevku tožene stranke za zahtevek zaradi neupravičene obogatitve tožnice, in ali so bile v tej zvezi ugotovljene vse relevantne okoliščine?
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Toženka ni dokazala dejstev, s katerimi je utemeljevala odpovedni razlog (da so delo na delovnem mestu, na katerem je delo opravljala tožnica, pred spremembami opravljali trije delavci; da je bila sistemizacija glede tega delovnega mesta spremenjena; da je prišlo do zmanjšanja obsega dela na tem delovnem mestu; da je prišlo do zmanjšanja proizvodnje raznovrstnih artiklov). Pomembno je tudi, da je toženka istočasno kot tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi delavcu na drugem delovnem mestu in mu ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za tožničino delovno mesto, ker je hotela v delovnem razmerju obdržati prav tega delavca (ta je ponujeno pogodbo o zaposlitvi sprejel). Na ta način je navidezno ustvarila prenehanje potreb po delu tožnice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - kategorije primerljivih delavcev - krajši delovni čas - reorganizacija
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (kot je opredelitev iz 89. člena ZDR-1) ne sme temeljiti na razlikovanju med delavci za polni in krajši delovni čas na istem delovnem mestu, saj to vzpostavlja razlikovanje po neustreznem kriteriju primerljivosti oziroma neprimerljivosti. Kriterij mora izhajati iz prenehanja potreb po delu, vendar na istem delovnem mestu prenehanja potreb po delu ni mogoče utemeljiti s tem, da je postalo nepotrebno le delo tistih delavcev, ki so zaposleni polni delovni čas, ne pa tudi ostalih. Res je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi tudi delo s polnim ali krajšim delovnim časom (31. člen ZDR-1), vendar v zvezi s prenehanjem potreb po delu razlikovanje po tem kriteriju ni ustrezno. S takšnim izločanjem nekaterih delavcev iz primerjave se ustvarja neutemeljeno razlikovanje med delavci, ki sicer delajo enako delo in so povsem zamenljivi.
pogodba o štipendiranju - kadrovska štipendija - vračilo štipendije
Čeprav je tožnik pogodbo o štipendiranju podpisal tudi z namenom, da se toženka kasneje pri njem zaposli, ni nepomembno, kako so bili v pogodbi dogovorjeni pogoji (in s tem obveznosti strank glede) zaposlitve.
Tožnik svoje obveznosti glede zagotovitve zaposlitve ni izpolnil tako, kot se je zavezal s pogodbo, saj je toženki zaposlitev ponudil prepozno. Toženka tega ni sprejela, iz pogodbe pa ne izhaja, da bi morala tožniku v takšnem primeru vrniti štipendije.
začasna odredba ZUS-1 - rok za pritožbo - fikcija vročitve pisanja v soboto - prepozna pritožba
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe, se lahko vloži v 3 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam.
Fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP) nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
kadrovska štipendija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije
Sodišče druge stopnje je poudarilo, da se sodišču prve stopnje ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je tožnik zamudil enomesečni rok za ponudbo zaposlitve po zaključenem izobraževanju ter kakšne so posledice te zamude. Zato, kot je pojasnilo, tudi ni odgovarjalo na pritožbene navedbe v zvezi s tem. V posledici napačno zavzetih stališč se ni opredelilo do pritožbenih navedb zoper nosilne razloge sodišča prve stopnje.
ZN člen 10, 10/9. ZUS-1C člen 27, 27/1. ZUS-1 člen 73, 73/1.
notariat - pritožba ali revizija - sprememba zakona - napačen pravni pouk - dodaten rok
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1C), ki se je začel uporabljati dne 28. 6. 2023, je v prehodnih določbah posegel tudi v ZN. Prvi odstavek 27. člena ZUS-1C namreč določa, da se v ZN v 10. členu deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: "O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema."
Glede na navedeno bi pritožnici lahko pritožbo zoper izpodbijano sodbo Upravnega sodišča vložili pod pogoji iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1. Ta določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona, tj. v sporu zaradi posega v človekove pravice ali svoboščine po 4. členu ZUS-1. Le v teh dveh primerih je zoper sodbo sodišča prve stopnje dopustno vložiti pritožbo. V vseh drugih primerih je pritožba že po samem zakonu izključena, dopustno pa je vložiti predlog za dopustitev revizije po 367b. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zgoraj navedena pogoja (da je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt) morata biti izpolnjena kumulativno.
Ker sta pritožnici rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudili zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, jima zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko pritožnici od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vložita predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.
predlog za dopustitev revizije - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - sodba presenečenja - sporna dejstva - nesporna dejstva - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče s tem, ko tožeče stranke na glavni obravnavi ni opozorilo, da tožničino trditev o fizičnem prejemu e-pošte (šele) dne 27. 2. 2019 šteje za sporno in za nedokazano, kršilo določbo 285. člena ZPP in tožničino ustavno pravico iz 22. člena Ustave?
dopuščena revizija - sklep o združitvi postopkov - skupna obravnava
Ker revidentka v vseh primerih vlaga revizijo glede istih vprašanj, sodbe sodišča prve stopnje pa so izdane na isti materialnopravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, v vseh primerih pa sta isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za predlagano združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče analogno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno revizijsko obravnavanje in odločanje.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - revščina - varna izvorna država - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče se strinja s temeljno ugotovitvijo sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijane sodbe, da je pritožnik s trditvami o revščini v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da se je sodišče prve stopnje ustrezno opredelilo do trditvene podlage tožbe in pravilno presodilo, da tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, niti ne gre za resno škodo. Zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi zanj slabši, pa ne more biti razlog za mednarodno zaščito. Zato na drugačno odločitev ne more vplivati niti posplošeno sklicevanje na načelo nevračanja.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - ustalitev pristojnosti
V tej zadevi se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno po ugovoru toženca in stranskega intervenienta o stvarni nepristojnosti. Sklep o tem je izdalo po razpisu glavne obravnave, zato je prišlo do ustalitve pristojnosti pri tem sodišču.
pogodbena kazen - konkurenčna klavzula - posebna znanja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 40. člena ZDR-1 glede vpliva pridobljenih znanj toženca pri delodajalcu, ki uveljavlja konkurenčno klavzulo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
Za ugotavljanje zatrjevanih sistemskih pomanjkljivosti je pomembno, da se te nanašajo na hrvaški azilni postopek ter pogoje za sprejem prosilcev in ne na ravnanja hrvaških policistov z migranti, ki niso prosilci za mednarodno zaščito, neposredno po nezakonitem prečkanju državne meje.
zavrženje tožbe - procesne predpostavke - vložitev pritožbe - pritožba zoper akt ni bila vložena - nepravilno vročanje
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izjeme od navedene zahteve zakon ne predvideva.
Posledice morebitnega nepravilnega vročanja se lahko skladno z zakonom odrazijo le glede začetka tega roka za pritožbo zoper tako odločbo (npr. 98. člen ZUP) in ne v tem, da pritožbe pred začetkom upravnega spora sploh ne bi bilo treba vložiti.
Upravni spor je mogoče sprožiti le v primerih oblastnih ravnanj, ki neposredno posegajo v pravice ali pravne koristi posameznikov. V zvezi s tožbo po 4. členu ZUS-1 se oblastno ravnanje izrazi v enostranskem poseganju v pravice ali pravne interese osebe, ki je podrejena takemu odločanju ali delovanju, zato je nujno, da je oblast usmerjena prav proti tej osebi s ciljem spremeniti njen položaj oziroma doseči s pooblastili predvidene ali zahtevane učinke.
V obravnavani zadevi sta bili tožbi vloženi zaradi ravnanj toženke pri izvrševanju pooblastil, ki jih ima kot temeljna lokalna samoupravna skupnost na podlagi določb petega in šestega odstavka 33. člena ZLS. Te določajo županova upravičenja in dolžnosti v zvezi s sprejetimi odločitvami občinskega sveta (zadržanje objave splošnega akta občine ali zadržanje izvajanja odločitve občinskega sveta) in nadaljnje ravnanje občinskega sveta ter županova pravna sredstva v primeru nespremenjene odločitve občinskega sveta ob ponovnem odločanju. Gre za ravnanja toženke v okviru razmerja med organoma občine (županom in občinskim svetom), ne pa med njima in člani občinskega sveta ali občani in posledično tudi ne v razmerju do pritožnice, kot občinske svetnice v prejšnjem mandatu občinskega sveta.
Obvezna razlaga natančneje opredeli pomen določbe (če ta ni dovolj jasna) in je kot taka del predpisa.
izčrpanost pravnih sredstev - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - odklonilno ločeno mnenje
Utemeljeno sta sodišči presodili, da v primeru postavitve zagovornika na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči ne gre za identičen procesni položaj, kot je položaj, kjer mora imeti obdolženec zagovornika že ob vročitvi določene odločbe. Gre za situacijo podobno tisti, kjer si obdolženec sam najame zagovornika po vročitvi sodbe. V takem primeru pa teče rok za vročitev pritožbe po ustaljeni sodni praksi od vročitve sodbe obdolžencu in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva. Ne gre torej za primer obvezne obrambe, temveč za razmerje, ki bolj spominja na pooblastilno. Poleg tega pa bi se ob razlagi, ki jo ponuja obramba, zakonski rok za vložitev pravnega sredstva podaljšal, kar pa seveda ni dopustno, saj so zakonski roki nepodaljšljivi. Kot je zapisalo Vrhovno sodišče v podobni procesni situaciji, »le institut vrnitve v prejšnje stanje mehča strogo zakonsko dikcijo o štetju pritožbenega roka od vročitve sodbe obdolžencu in omogoča polno uresničevanje pravice do obrambe oziroma do pravnega sredstva v kazenskem postopku v primerih, ko obdolženec iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pravnega sredstva«.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja
Ker po povzetem zakonskem opisu storilčevo izvršitveno ravnanje in njegov dejanski učinek nista samostojna zakonska znaka kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, Vrhovno sodišče pritrjuje nižjim sodiščem, da je lahko poškodba razvidna že iz opisanega načina izvršitvenega ravnanja in da zato ni nujno, da bi bila v konkretnem opisu kaznivega dejanja izrecno ali posebej navedena. Pogoj je določnost samega opisa načina izvršitvenega ravnanja, po katerem bo jasno, da je to imelo učinek, zaradi katerega je bila stvar poškodovana, uničena ali nerabna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00074292
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev revizije
Sodišči sta ugotovili, da je bil tožnik opozorjen, da gre za kredit v tuji valuti in da bo moral bodisi sam poskrbeti, da bo imel to valuto ob zapadlosti kreditnih obrokov na računu, bodisi bo toženki prepustil, da opravi preračun domače v tujo valuto po vnaprej v pogodbi določenem menjalnem razmerju; opozorjen je bil, da se odloča za kredit v drugi valuti, kot pa prejema dohodke; opozorjen je bil tako na neomejeno valutno tveganje kot na dolgi rok odplačevanja kredita, v katerem se lahko tveganje uresniči; podpisal je izjavo o prevzemu valutnega tveganja; notar ga je opozoril na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo nameravanega pravnega posla po veljavnem pravu, tudi po ZPotK; nenazadnje je sam potrdil, da mu je referentka vse razložila in da se je po premisleku - torej preudarno, poznavajoč vsa tveganja in prednosti ponujenega produkta - odločil za kredit v CHF zaradi nizke obrestne mere. Vsaka od naštetih okoliščin sama zase sicer ne zadošča za zaključek o popolno in pravilno opravljeni pojasnilni dolžnosti, a vse skupaj v povezavi s tožnikovo izpovedbo kažejo, da ga je toženka na različne načine opozarjala na možnost uresničitve tveganja v dolgoročnem obdobju odplačevanja kredita, kar pri povprečno pozornem in preudarnem potrošniku vzbudi pozornost na pomen sklepanja prav takega posla in njegovo tvegano naravo. Tožnik se je (bi se) torej moral in mogel zavedati dejanskih posledic sprejetega tveganja in njegovega konkretnega vpliva na prevzete kreditne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075843
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5. ZVPot člen 24. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklicevanje na novo sodno prakso - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - čas sklepanja pogodbe - pritožbene navedbe - zadostnost trditvene podlage - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Napačna je bila ocena sodišča druge stopnje, da so bile tožničine pritožbene navedbe glede znatnega neravnotežja zlasti glede tega, kako konkretno so valutne spremembe vplivale na njen položaj, pomanjkljive, in da že zato s pritožbo ne more uspeti. Ker je za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja bistvena ocena informacijskega neravnotežja v času sklepanja pogodbe, zadoščajo pritožbene navedbe tožnice, da toženka ni zadostila profesionalnim standardom glede izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Vrhovno sodišče je zato sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo v luči predstavljenih materialnopravnih izhodišč iz novejše sodne prakse preizkusiti presojo sodišča prve stopnje, ali so bila pojasnila toženke tako dobra, da se je toženka mogla zavedati dejanskih posledic velikega padca vrednosti domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njenih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
ZDoh-2 člen 102, 105, 105/3, 105/3-11. ZDoh-2V člen 12.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - prodaja poslovnega deleža - naknadno izplačilo variabilnega dela kupnine za poslovni delež - drug dohodek - dividenda - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
V katero vrsto (kategorijo, naravo) dohodka po ZDoh-2 spada variabilni del kupnine za poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je poleg fiksnega dela kupnine dogovorjen z osnovno pogodbo o odsvojitvi, vendar njegova višina ob sklenitvi pogodbe še ni opredeljena v znesku, ker je odvisna od poslovnih rezultatov družbe (njeni uspešnosti pri uresničevanju poslovnih načrtov) po sklenitvi pogodbe o odsvojitvi in kdaj ter kako je po ZDoh-2 obdavčen tak variabilni del kupnine?