ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - očitek protispisnosti - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - konkretizacija razloga - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - nedovoljen predlog - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu sicer zastavi pravno vprašanje, a ne navede okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti ne izkaže obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse, še več: obstoja ali neenotnosti sploh ne zatrjuje.
ZZUSUDJZ člen 6. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - zadržanje zastaranja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče pravilno štelo, da se 6. člen ZZUSUDJZ ne nanaša na tek zastaralnih rokov?
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00091914
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu - sodnik kot stranka v postopku
V konkretnem primeru sta prvi toženec in druga toženka sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ni dvoma, da bi odločanje sodišča v zadevi, ko je stranka postopka sodnik pristojnega sodišča (ne glede na vrsto postopka), okrnilo videz nepristranskosti.
ZPP člen 367a, 367c. ZUS-1 člen 22. ZDoh-2 člen 98, 101.
pomembno pravno vprašanje - enotna uporaba prava - pravna varnost - razvoj prava prek sodne prakse - aleatorna pogodba - davek na dediščine in darila - vrednost kapitala ob pridobitvi - primerljiva tržna vrednost - cena - čas pridobitve kapitala - sklenitev pogodbe - datum smrti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?
2. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da je v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi treba uporabiti cenitev, ki mora poleg vrednosti premoženja vključevati tudi stroške, ki jih je imel davčni zavezanec kot preživljalec za skrb in nego preživljanca?
3. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala, v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljanca?
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00091969
URS člen 28. KZ člen 3, 3/2, 111, 112. KZ-1 člen 7, 7/2, 91, 91/2. ZKP člen 424, 424/1.
zastaralni rok - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - materialni rok - procesni rok - milejši zakon - retroaktivna uporaba zakona - razveljavitev pravnomočne sodbe - trditveno breme - načelo dispozitivnosti - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Tako v teoriji kot v sodni praksi je široko sprejeto stališče, da v dveletnem zastaralnem roku iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 močno prevladujejo materialnopravne prvine, da tudi zanj velja zahteva po retroaktivni uporabi milejšega zakona iz drugega odstavka 3. člena KZ oziroma drugega odstavka 7. člena KZ-1 in da je novo ureditev treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti KZ. Jezikovna razlaga te določbe pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali dveletni zastaralni rok po razveljavitvi pravnomočne sodbe teče le enkrat ali pa teče od vsake nadaljnje razveljavitve znova.
Ob pomensko odprti jezikovni razlagi bi odgovor na navedeno vprašanje od Vrhovnega sodišča terjal poglobljeno presojo teleoloških, sistemskih in ustavnopravnih vidikov drugega odstavka 91. člena KZ-1, še zlasti v luči ustavnopravne dopustnosti ustvarjanja pravne negotovosti za obdolženca, ki ni posledica njegovih ravnanj ali objektivnih okoliščin, ki bi dovoljevale pretrganje ali zadržanje zastaranja, pač pa nezakonitih in posledično razveljavljenih pravnomočnih sodb. Takšne presoje Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni moglo opraviti, saj se vrhovna državna tožilka v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni vsebinsko soočila z razlogi sodišča druge stopnje, ki je pri presoji o enkratnem teku zastaralnih rokov izhajalo iz ustavnopravne zahteve po odpravi pravne negotovosti, ki izvira iz ponavljajočih se kazenskih postopkov zoper obdolženca.
Čeprav sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona in pri tem ni omejen s prekluzivnim rokom, nosi enako breme zatrjevanja kršitev kot nasprotna stranka v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00091476
ZDR-1 člen 44.
javni uslužbenci - razlika v plači - opis del in nalog - upoštevanje napredovanj - sprememba prvostopenjske odločitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je podana kršitev določb postopka, če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi bil glede temelja zahtevka izveden kakršenkoli dokaz, niti ni strankam dana možnost, da bi se izrekle o naziranjih sodišča druge stopnje, ki so diametralno nasprotna fokusu postopka na prvi stopnji;
− ali je delavec upravičen do razlike plače med plačo delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in plačo višje vrednotenega delovnega mesta, če sta opisa delovnih mest v bistvenih delih enaka;
− ali je delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za eno delovno mesto, lahko upravičen do plačila za delo na drugem delovnem mestu v višini izhodiščnega plačnega razreda tega drugega delovnega mesta, povečano za plačne razrede napredovanj, ki jih je že dosegel na prvem delovnem mestu.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - ugotavljanje višine lastnega dohodka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka upravičenke, na podlagi 14. člena ZSVarPre ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.
samostojni podjetnik - obstoj delovnega razmerja - dejanski delodajalec - razlika v plači - odpravnina ob upokojitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ob pravnomočni zavrnitvi zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki pravilna odločitev o plačilu razlik v plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik samostojni podjetnik, ki je poslovno sodeloval z A., d. o. o., in sicer od 21. 11. 2016 do 2. 11. 2019,
- ali je bila tožniku utemeljeno prisojena odpravnina ob upokojitvi.
Iz utrjene (ustavno)sodne prakse in pravne dogmatike je razvidno stališče, da je uradni zaznamek o zbranih obvestilih dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v formalnem smislu. Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pravnem pouku iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, se iz spisa ne izloča. Ta obvestila (izjave) niso nedovoljeni dokazi. V (pred)kazenskem postopku jih je mogoče uporabiti na tri različne načine:
‒ sodna odločba, ki je izdana pred ali med preiskavo (na primer sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora, sklep o preiskavi) se lahko opira na uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki je pridobljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, čeprav je dokazna vrednost takšne izjave omejena in jo je treba umestiti v kontekst ostalih pridobljenih dokazov;
‒ na njihovi podlagi se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi;
‒ sodba se ne sme opirati na izjavo osumljenca, pridobljeno brez prisotnosti zagovornika po 148. členu ZKP kot na dokaz o njegovi krivdi, lahko pa sodišče na takšno izjavo opre presojo verodostojnosti obdolženčevih izjav (tudi zagovora), danih v različnih fazah postopka.
pritožba v upravnem sporu - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - procesne predpostavke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje pritožbe
Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni ponovno pozivalo, naj izkaže, da izpolnjuje zahtevani kvalificirani pogoj.
14. člen ZSVarPre ne daje podlage za presojo, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka tožnice, ne všteva v lastni dohodek družine.