ZPP člen 22, 22/2, 23, 23/1, 23/2, 23/3, 112, 112/9, 112/10, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 429. ZPP-E člen 16, 16/4
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za izvršbo - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - pravočasna vložitev izvršilnega predloga - pravočasnost predloga - predlog, vložen pri napačnem sodišču - vložitev vloge na nepristojno sodišče - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - pravočasnost vloge, vezane na rok - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - dan izročitve vloge sodišču - izvršitev sklepa o motenju posesti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00091093
ZPND člen 21, 21/1, 21/2, 22a, 22a/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZNP-1 člen 37, 42
predlog za dopustitev revizije - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - ukrep prepustitve stanovanja - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije po ZPND praviloma ni dopusten. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja v uporabo, ki ga v skladu z zakonsko določenimi pogoji sodišče časovno ne omeji.
Davčni zavezanec lahko po pravočasno vloženi davčni napovedi v postopku za odmero dohodnine od dobička iz kapitala po 326. členu ZDavP-2 spremeni zahtevek tudi tako, da priglasi odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 100. členu ZDoh-2.
ZPND člen 22a, 22a/3, 22a/4. ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 11, 11/1
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - izbirna pristojnost - izključna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sklep o nepristojnosti - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - odpoved pravici do pritožbe - postopek po ZPND - izražena volja strank - nujna zadeva - prednostna zadeva - dolžnost hitrega postopanja sodišča - hitrost in ekonomičnost postopka
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Ker v konkretnem primeru ne gre za to - saj je predvidena izbirna in ne izključna pristojnost - Okrožno sodišče v Celju za svojo odločitev ni imelo procesnopravne podlage. Predlagatelji so namreč izmed pristojnih sodišč; tj. celjskega in mariborskega sodišča; z vložitvijo predloga uresničili dano možnost izbire pristojnosti. Njihovo izbiro bi moralo sodišče - ne glede na razloge o smotrnosti, ki jih je navajalo v sklepu - spoštovati.
Vrhovno sodišče je odločilo glede na naknadno izkazano voljo predlagateljev in nujnost postopka po ZPND, ki se je z odločanjem o kompetenčnem sporu že tako zavlekel, še bolj pa bi se s ponovnim odstopom zadeve drugemu sodišču.
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - UPRAVNI SPOR
VS00091015
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - začasni sklep za zavarovanje - davek na dodano vrednost (DDV) - začasna odredba - odlog izvršitve - težko popravljiva škoda
Vrhovno sodišče ima že neposredno na podlagi prava EU in neodvisno od nacionalnih predpisov možnost izdati začasni ukrep, katerega namen je zagotovitev polnega učinka sodne odločbe o pritožbi, ki bo izdana po prejemu odgovora SEU na predhodno vprašanje. Ta možnost je še posebej pomembna v primerih, kot je konkretni, ko se predhodno vprašanje nanaša prav na (ne)učinkovitost v pravilih nacionalnega prava predvidenega sodnega varstva.
prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - smotrnost - ekonomičnost - združitev pravd v skupno obravnavanje - združitev postopka - ugoditev predlogu
Delegacija pristojnosti je smotrna tudi, kadar bo omogočala združitev pravd med istimi osebami in s tem pospešila obravnavanje in zmanjšala stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00091098
ZPP člen 44, 44/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZST-1 člen 31, 31/1
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - preklic darila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Namenjena je predvsem lažjemu delu sodišča v konkretni zadevi. Prvenstveno torej ne skrajševanju razdalj oziroma lažji dostopnosti do sodišč strankam in pričam oziroma drugim udeležencem v postopku.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - pripor v skrajšanem postopku - pogoji za pripor - formalni pogoj - zagrožena kazen zapora
Pogoji za odreditev in podaljšanje pripora v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem so določeni v 432. členu ZKP. V citirani določbi kazenskega procesnega zakona je za priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti predpisan tudi formalni pogoj, ki se zahteva za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora. V teh primerih je odreditev pripora v skrajšanem postopku mogoča, kadar gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090618
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
občinska javna cesta - kategorije - javna kategorizirana pot - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da je v primeru, da je cesta kategorizirana kot občinska javna cesta določene kategorije (v konkretnem primeru kot mestna oziroma lokalna cesta), pogoj za razlastitev, da izpolnjuje merila za kategorizacijo ceste te kategorije (tj. mestne oziroma lokalne ceste), in ni relevantno, ali izpolnjuje merila za kategorizacijo nižje kategorije cest (v konkretnem primeru javne poti)?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00090616
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
gospodarska javna služba - cestni prevoz potnikov - izdaja sklepa - cena - lokalni referendum - pobuda za razpis referenduma - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep o določitvi cen vozovnic za mestni linijski prevoz potnikov po svoji vsebini in učinkih posamičen (individualen in konkreten) akt, ker zgolj konkretizira že obstoječo splošno in abstraktno normativno ureditev ter neposredno učinkuje v posameznih prevoznih razmerjih med uporabnikom in izvajalcem javne službe, in zato ne more biti predmet referendumskega odločanja po Zakonu o lokalni samoupravi?
- Ali je UPRS dolžno tožbo v upravnem sporu zavreči zaradi neobstoja pravnega interesa, če tožeča stranka po uveljavitvi splošnega akta, na katerega se nanaša pobuda za razpis lokalnega referenduma, tožbenega zahtevka ni spremenila v ugotovitveni zahtevek oziroma v tožbi ni uveljavljala ugotovitvenega zahtevka?
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, ter da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni preizkus je omejen le na preizkus uporabe razveljavitvenega pooblastila iz 357.a člena ZPP, toženka pa v pritožbi ni podala navedb zoper vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tej zvezi je sodišču druge stopnje očitala le, da ni obrazložilo, zakaj ne more samo dopolniti dokaznega postopka, kar pa ne drži, saj je sodišče druge stopnje navedlo, zakaj meni, da ne more samo odločiti o zadevi, temveč jo mora vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka tem razlogom v pritožbi ni nasprotovala. Prav tako ni navedla, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o zadevi. Ob sklicevanju na več sodnih odločb je v pritožbi nasprotovala le razlogom za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, ne pa vračanju zadeve temu sodišču v novo sojenje. S tem je toženka zgrešila dopustni pritožbeni okvir.
osnovna plača - dodatek za delovno dobo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da se dodatek za delovno dobo, pridobljen pri prejšnjih delodajalcih, vključi v osnovo plačo delavca, če se delavec in delodajalec tako dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in s tem niso kršene minimalne pravice delavca, določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00090621
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/3.
mednarodna zaščita - pomanjkljiva dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - sodbe ni mogoče preizkusiti
O kršitvi načela proste presoje dokazov je mogoče govoriti (le) takrat, ko dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar ni opravljena ocena vsakega dokaza posebej, nato pa še vseh dokazov skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva. Povedano drugače: zgolj nestrinjanje sodišča z dokazno oceno toženke oziroma drugačna interpretacija listin, tožnikovih izjav in ostalega procesnega gradiva očitno ne pomeni, da dokazne ocene ni oziroma da je formalno pomanjkljiva. Nasprotno, šele formalno popolna dokazna ocena sodišču omogoča, da se opredeli do njene vsebinske ustreznosti oziroma formalne logičnosti in prepričljivosti, kar je Upravno sodišče v obravnavani zadevi dejansko storilo.
Zaradi nestrinjanja s toženkino dokazno oceno je Upravno sodišče opravilo lastno dokazno oceno izvedenih dokazov, ki pa bi jo moralo obrazložiti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Tega po presoji Vrhovnega sodišča ni storilo. Na glavni obravnavi je sicer izvedlo dokaze z zaslišanjem tožnika in pregledom listin (57. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe) in te dokaze ocenilo drugače od pritožnice, vendar pa svoje ocene teh dokazov ni obrazložilo in tudi ni navedlo razlogov, ki so pripeljali do sprejete odločitve.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka je predlog za dopustitev revizije vložila po predsednici toženke, pri čemer ni zatrjevala niti izkazala, da ima vlagateljica opravljen pravniški državni izpit.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov iz državnega proračuna - trditvena podlaga - razpravno načelo - izvajanje dokazov - sporna dejstva - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v socialnem sporu skladno z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti pravdnega postopka vezano na trditveno podlago oziroma tožbeni temelj, ki in kakor ga opredeli tožeča stranka, in ali je skladno z omenjenima načeloma dolžno pri izvedbi dokaza z izvedencem (in drugih dokazov) ostajati znotraj okvirov konkretnega dokaznega predloga in dokazne teme, ki in kakor ju opredeli stranka, ki predlaga izvedbo dokaza;
- ali lahko sodišče v socialnem sporu na podlagi določb 61. in 62. člena ZDSS-1 razširi tožbeni temelj in s tem predmet obravnavanja zadeve tudi na dejstva, ki med strankama niso sporna.