PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 114, 157.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - mobilni telefoni - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa
Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju in v dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerih je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke podrobno ter strokovno argumentirano obrazložil, utemeljeno zaključilo, da mobilni telefoni, radijski postaji TETRA in GPS oddajnik v konkretnem primeru niso vplivali na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.
Stališče zagovornice, da je tudi pri preklicu odložitve potrebno smiselno uporabiti sedmi odstavek 202.d člena ZP-1 in upoštevati okoliščine kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen ter oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, je zmotno.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrek kazenskih točk - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje izvršitve sankcije
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati določb o zastaranju pregona iz 42. člena ZP-1. Ta je namreč bil pravnomočno končan s pravnomočnostjo plačilnih nalogov, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke. Prav tako ne more biti govora o zastaranju izvršitve sankcij, saj se sankcija kazenskih točk izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in je dejansko bila izvršena, saj sicer ministrstvo ne bi poslalo sodišču obvestila, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Poleg tega se je na zastaranje mogoče sklicevati le v primeru, ko je zastaralni rok v celoti iztekel. Dejstvo, da je zastaralni rok skoraj potekel, pa vsekakor ne more imeti enakih učinkov kot njegov iztek in je sklicevanje na domnevno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru neutemeljeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039056
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev dovoljene hitrosti - pritožba zoper delo policista - pravica do tolmača
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00045837
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 202c, 202c/2, 44, 44/3, 44/4. ZDavP-2 člen 125, 126.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zastaranje izvršitve sankcije - zavrženje predloga - prepozen predlog
Zastaranje izvrševanja sankcije sicer ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom. Kljub temu pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da je njegovo pritožbeno izraženo pričakovanje, da bo postopek ustavljen, brez realne in pravne podlage. Res je sicer, da tretji odstavek 44. člena ZP-1 določa štiriletni absolutni zastaralni rok za začetek izvrševanja, ki se šteje od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, vendar pa četrti odstavek 44. člena ZP-1 nadalje določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
Tudi sklicevanje storilca na zastaranje izvršitve sankcije je neutemeljeno.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 27, 27/9, 101, 101/10.
vožnja pod vplivom alkohola - voznik - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila
Pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbenimi navedbami, da je obdolženemu dokazano z gotovostjo le to, da je bil kritičnega dne pod vplivom alkohola, ne pa tudi, da je bil v kritičnem času voznik v cestnem prometu. Nenazadnje pa je potrebno poudariti tudi, da je skrajno nelogično in neprepričljivo nakazovanje, da bi se policisti iz mesta kontrole prometa, ki so ga izvajali v bližini Term ..., pripeljali pred večstanovanjsko stavbo na naslovu Ž., če ne bi pred zaznali obdolženčevega vozila v prometu na Celjski cesti, zlasti pa, da bi pri tem na kraj, kjer sta policist G. in policistka R. obravnavala obdolženca, naknadno pripeljala še druga patrulja, v kolikor ni bilo potrebno potrjevati istovetnosti voznika, ki je bil zaznan ob ustavljanju na Celjski cesti z voznikom, ki sta ga obravnavala policistka R. in policist G..
Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1 je zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena zato tudi ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji, in tujimi vozniškimi dovoljenji. Tako kot se v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta in ne sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, bo analogno mogoča le začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma bo začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja mogoče izvršiti le kot začasno prepoved uporabe le tega.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040057
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 107, 107/3, 107/12. ZUP člen 80, 80/1, 80/7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - parkirišče - cestni promet - izvedba dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje policista
Obdolženec je vozil po mestni ulici, po parkirišču pred trgovskim centrom, nato pa je parkiral na peščenem parkirišču v neposredni bližini navedenega objekta, pri čemer je parkirišče očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim, razen lastniku. Glede na navedeno se torej v zvezi z vožnjo in preizkusom psihofizičnih sposobnosti obdolženca kot voznika uporabljajo določbe ZPrCP.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Zapisnik je pravilno sestavljen tudi, če ga kdo noče podpisati; v tem primeru je treba, preden je zapisnik sklenjen, to vpisati v zapisnik in navesti, zakaj ga ni hotel podpisati.
Obdolženčevi zagovorniki v postopku na prvi niti niso predlagali zaslišanja obdolženčevega očeta in tudi ne katerega od drugih obdolženčevih sorodnikov, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi bila izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnikovih sorodnikov (pritožba niti ne konkretizira, katerih pritožnikovih sorodnikov) nujna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039171
ZP-1 člen 202c, 202c/7.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - probacija - izvajalska organizacija - neupravičen izostanek - izmikanje - ustavitev postopka
Postopanje storilca (ko se na dogovorjeni termin ni zglasil niti ni poklical ali se naknadno zglasil ter se od 7. 8. 2020 sploh ni odzival na klice probacijske enote) je mogoče šteti kot izmikanje delu v smislu določila sedmega odstavka 202.c člena ZP-1, ki ima za posledico ustavitev postopka izvrševanja sklepa o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja je mogoče izreči tudi imetniku tujega vozniškega dovoljenja ne glede na to, v kateri državi je vozniško dovoljenje izdano.
Za uporabo tega instituta mora biti podan le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (18 oziroma voznik začetnik 7).
Iz dokazil predloženih pritožbi izhaja dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu ob dejstvu, da je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo dokončno odločeno. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog in je preuranjena ugotovitev, da je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039172
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 20a, 192a, 192a/4, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge - rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe - nadomestni zapor
Glede na veljavna določila ZP-1 lahko storilec zaprosi za opravljanje del v splošno korist v dveh fazah postopka: po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe (kot je naveden v posamični odločbi o prekršku) ter po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne sme in ne more presojati, ali je dejansko stanje v plačilnem nalogu, odločbi ali sodbi o prekršku pravilno ugotovljeno.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zdravniški pregled - izmikanje - izvajalska organizacija
Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.
Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.