izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca v preiskavi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je med storitvijo prvega in zadnjega prekrška, ki jih je sodišče upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa, preteklo več kot dve leti, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialne določbe ZP-1, ko je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - opis prekrška - vročitev predloga v izjavo
Prekrškovni organ ob predložitvi zahteve za sodno varstvo v pristojno reševanje sodišču prve stopnje podal obsežnejša pojasnila glede dejanskih in materialnopravnih vprašanj konkretnega prekrška, ki pa storilcu glede na razpoložljive podatke ni bil vročen pred izdajo izpodbijane sodbe.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče šteje, da so utemeljeni pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku, ker je bila z opisanim postopanjem sodišča storilcu kršena pravica do izjave v postopku.
vožnja pod vplivom alkohola - javna cesta na zasebnem zemljišču - nekategorizirana cesta - nekategorizirana pot - parkirišče - cestni promet
Ob upoštevanju okoliščin, ki so izkazane z razpoložljivimi dokazi, makadamske poti, po kateri je vozil obdolženec v trenutku, ko ga je ustavila policijska patrulja, ni mogoče šteti za lokalno cesto in zato ni mogoče očitati obdolžencu, da je obravnavnega dne vozil po lokalni cesti v naselju Medlog in da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.
Izvedeni dokazi kažejo, da bi sicer lahko šlo za druge nekategorizirane površine, ki se uporabljajo za cestni promet, vendar je potrebno upoštevati, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je vozil po lokalni cesti v naselju M. in ne po drugi nekategorizirani površini.
Za preklic odložitve je ključna namreč ugotovitev, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Pravna kvalifikacija tega prekrška oziroma njegova vrsta oziroma kateri prekršek konkretno je storilec storil, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.
ZVoz-1 člen 62, 62/6, 56, 56/8. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-23, 25, 25/6. ZPrCP člen 34, 34/5, 45, 45/10.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - motoristična čelada - vožnja pod vplivom alkohola - motorno vozilo - prodaja štirikolesnikov - registracija motornega vozila
Šesti odstavek 62. člena ZVoz-1 sicer res določa, da v kategorijo B1 spadajo štirikolesa, pri čemer pa je potrebno upoštevati definicijo pojma štirikolo, ki izhaja iz 23. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1, ki pa to vrsto vozila poleg zunanjega izgleda definira tudi glede na maso in nazivno moč motorja. Natančna in pravilna ugotovitev tehničnih karakteristik vozila je torej pomembna za uvrstitev konkretnega motornega vozila v kategorijo motornih vozil, ki je pomembna tako pri presoji dokazanosti zakonskih znakov prekrška vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja kot tudi glede vožnje neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu, zlasti ker je iz izpovedbe zaslišane priče K. V. razvidno, da gre za vozilo, ki ga ni mogoče registrirati v Republiki Sloveniji, ker za to motorno kolo ni mogoče pridobiti homologacije, posledično pa za vožnjo takega vozila tudi ni potrebno vozniško dovoljenje. Vprašljiva je namreč utemeljenost očitka obdolžencu, da je vozil neregistrirano motorno vozilo v cestnem prometu, če motornega vozila v cestnem prometu sploh ne bi smel uporabljati oziroma če takega vozila sploh ni možno registrirati za uporabo v cestnem prometu, ker ne izpolnjuje tehničnih pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Lahko pa bi šlo za kršitev pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZMV-1
Dokazno breme za dejstvo, da ni vozil, je na lastniku vozila. Ob taki porazdelitvi dokaznega bremena načelo materialne resnice nima enakega pomena kot sicer, prav tako pa ima tudi razpravno načelo prednost pred preiskovalnim.
Res je sicer, da storilcu obvestilo Ministrstva za pravosodje z dne 7. 12. 2020 ni bilo vročeno in da z njim ni bil seznanjen, vendar to ne predstavlja kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati zagovornica, saj zakon ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre namreč zgolj za obvestilo o podatkih, ki izhajajo iz uradne evidence.
Zoper izpodbijano sodbo v času, ko je bila izdana, pritožba po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni bila dovoljena. Vlagatelj je v pritožbi izkazal, da je zoper sodbo v roku vložil ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do dneva objave odločbe Up-991/17 (14.1.2021) še ni bilo odločeno. Predmetna pritožba je bila vložena 1.2.2021 in je zato pravočasna. Hkrati pa to pomeni, da izpodbijana sodba v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča še ni postala pravnomočna, saj o dopustni in pravočasni pritožbi zoper njo še ni bilo odločeno.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14.. URS člen 154.. ZP-1 člen 2, 168.
ustavitev postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - načelo zakonitosti - blanketna norma - objava predpisov - veljavnost predpisov - časovna veljavnost predpisov
Sklepi Vlade, s katerimi je bila podaljšana veljavnost ukrepov iz Odloka, so splošen predpis (na abstrakten način urejajo pravni položaj nedoločenega števila subjektov, na katere se predpis nanaša). Po 154. členu Ustave RS pa morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Povedano pomeni, da sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, niso začeli veljati. Kršitev prepovedi zbiranja in prepovedi prehajanja občinskih meja dne 26.11.2020 (ko naj bi mladoletnik storil očitani prekršek) ni bila s predpisom določena kot prekršek.
ZP-1 člen 2.. ZNB-UPB1 člen 39, 39/1,39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14.
obstoj prekrška - načelo zakonitosti - določenost v zakonu ali drugih predpisih - načelo določnosti predpisov - razlaga predpisa - dejanje ni prekršek
Predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - predložitev zdravniškega spričevala - opravičljivi razlogi
Res zakon pravi, da se zavrže tudi predlog, ki mu ni priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem pregledu, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vložitev predloga, ki mu iz objektivno opravičljivih razlogov ni priloženo zdravniško spričevalo, lahko zadrži izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja.
Konkretno izvršitveno dejanje tega storilcu očitanega prekrška je neravnanje posameznika, ki na zahtevo davčnega organa, davčnemu organu v postavljenem roku v pozivu ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, ki jo je davčni organ od fizične osebe zahteval v skladu z 41. členom ZDavP-2.
ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
zahteva za sodno varstvo - prepozna vloga - zamuda roka - tek rokov - epidemija
Izdani plačilni nalog ni imel priloge, da je zadeva nujna in da procesni roki tečejo in se zato šteje, da so procesni roki začeli teči šele s 1. 6. 2020. To pa pomeni, da 8. 6. 2020 vložena zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni prepozna, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - potek preizkusnega obdobja
Če od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno zavreči.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog. V zvezi s sklicevanjem na pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, pa pritožbeno sodišče poudarja glede na dejstvo, da je pritožba prekrškovnega organa dopustna le v primeru, če je sodišče spremenilo izpodbijani plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku tako, da je ustavilo postopek, pritožbenega razloga odločitve o sankcijah niti ni mogoče dejansko uveljavljati, saj s tako odločitvijo sankcije sploh niso izrečene.
zahteva za sodno varstvo - stroški postopka - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - kilometrina
Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, lahko vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v dveh primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Vendar pa so pritožbeni razlogi pri tem omejeni, saj se pritožba lahko vloži le iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), razen glede stroškov postopka. Ker je torej pritožba zoper odločitev o stroških postopka zakonsko izrecno izključena, je kot taka nedovoljena.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - odločba Ustavnega sodišča
V času izdaje izpodbijanega sklepa je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju storilčeve pritožbe sicer pravilna in zakonita. Vendar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa v Uradnem listu RS, št. 5/2021 z dne 14. 1. 2021 bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-991/17-31, U-I-304/20-9 z dne 17. 12. 2020, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ne uporablja besedilo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki se glasi: ″če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR.″
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
60 dnevni rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča ZSV 271/2019, z dne 3. 9. 2020, je pričel teči prvi dan po vročitvi te sodbe storilcu A. A., to je dne 23. 9. 2020 in je iztekel dne 23. 11. 2020 ob 24.00 uri (na dan izteka 60 dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe je bila sobota, zato se iztek roka prenese na prvi delovni dan). Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-991/17-31, U-I-304/20-9, z dne 17. 12. 2020, je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije 5/21 dne 14. 1. 2021. Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji iz 5. točke izreka navedene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki dovoljujejo pritožbo iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki jo lahko vlagatelj zahteve za sodno varstvo vloži v roku 45 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zoper katero pritožba ni bila dovoljena. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je tako potekel pred objavo ustavne odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.