IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039946
ZP-1 člen 156, 156-5, 192a, 192a/4, 192a/7. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 24, 24/1, 24/1-3, 24/1-6. ZZUOOP člen 24, 24/1.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga
V postopku za odreditev nadomestnega zapora ima storilec možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, vendar pa je glede na določbo četrtega odstavka 192.a člena ZP-1 omejen na fazo postopka, ko sodišče pred odločitvijo o izdaji sklepa o nadomestnem zaporu storilcu pošlje pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora in ga pozove, da se v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila, pri čemer v tej izjavi lahko storilec predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo - obrazložena vloga - glavna in stranska sankcija
V postopkih zaradi prekrškov se nagrade odmerijo glede na izrečeno ali zagroženo sankcijo in ne na podlagi vrednosti predmeta.
Ker se je zoper storilca vodil redni sodni postopek in storilec (niti sam niti po zagovornikih) v tem postopku o prekršku ni vložil zahteve za sodno varstvo, sodišče prve stopnje storilčevim zagovornikom ni priznalo priglašene nagrade za zahtevo za sodno varstvo.
Nagrada za druge obrazložene vloge po 2. točki tarifne številke 37 OT se prizna le v primerih, ko gre za vloge, ki prispevajo k ugotavljanju odgovornosti obdolženca - storilca za prekršek.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039856
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 118, 118/1, 118/2. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - priznanje prekrška - izvajanje dokazov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - strokovni pregled - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - sankcija za prekršek - predkaznovanost - opomin - omilitev globe
Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.
Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.
Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.
V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039804
ZP-1 člen 20a, 67, 67/2, 192a, 192a/1, 192a/4, 192a/7. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - vročanje - obvestilo o vročitvi - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Pristnost dokazov o vročitvi pisanja (vročilnice oziroma obvestila organu o vročitvi) je mogoče ovreči le s konkretnimi trditvami o razlogih za neverodostojnost (npr. da zapis na vročilnici oziroma obvestilu organu o vročitvi ni resničen oziroma je pomanjkljiv) in s predlaganjem dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
ZP-1 člen 56, 56/4, 62a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2. ZIntPK člen 56, 58, 58/1, 58/4, 77, 77/1, 77/1-13.
odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - lobiranje
Po 13. alinei prvega odstavka 77. člena ZlntPK se z globo od 400,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki opravlja dejanja lobiranja, čeprav ni vpisan v register lobistov skladno s prvim odstavkom 58. člena in ni izvzet iz obveznosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena tega zakona; pri tem pa prvi odstavek 58. člena ZIntPK določa, da dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v registru lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi komisija ter je vpis v register pogoj za pričetek izvajanja lobiranja.
Izrek odločbe o prekršku, da storilec ni bil vpisan v register lobistov v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZIntPK in tudi ni bila podana izjema od dolžnosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIntPK, pa vendarle je izvajal nejavno vplivanje na odločanje državnega sekretarja B. B. v zvezi s predlogi sprememb ZDoh-2 in ZDavP-1 v imenu Sindikata C., s tem, ko je bil osebno navzoč v prostorih Ministrstva za finance, zadosti kriterijem konkretizacije opisa, da je kot posameznik opravljal dejanja lobiranja v nasprotju z določili 58. člena ZintPK.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Ker je storilec s predloženima potrdiloma o plačilu izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopis sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - razveljavitev sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem
Predmetni postopek je sprva tekel kot postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz podatkov v skupni evidenci kazenskih točk in evidenci izdanih vozniških dovoljenj namreč ni bilo razvidno, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in je Okrajno sodišče na Ptuju štelo, da je imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji. Po dodatnih obsežnih poizvedbah, je bilo ugotovljeno, da je storilec dejansko imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Zato je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni pravnomočne odločitve o tem, da storilcu ni mogoče izreči prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Po razveljavitvi sklepa je dejansko sodišče prve stopnje bilo v položaju, ko je še vedno moralo sprejeti odločitev v zvezi z obvestilom ministrstva. Pri tem je Okrajno sodišče na Ptuju pravilno postopalo, ko se je glede na zgornje ugotovitve s sklepom izreklo za nepristojno in je obvestilo Ministrstva za pravosodje odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju. Navedeno pomeni, da se postopek ni začel znova, temveč se je dejansko nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Izdaja izpodbijanega sklepa ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari. Storilcu ni bilo ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, za kar so vsi pogoji izpolnjeni.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - čas storitve prekrška - preizkusna doba
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - neutemeljeno povzročeni stroški - zaseg vozila
Postopanje sodišča, ko je zaradi razglašene epidemije prestavilo zaslišanje policistov za relativno kratko obdobje, ni mogoče oceniti kot neracionalno, nepotrebno in neekonomično ter sodišču pripisovati krivdo, da so zaradi tega nastali višji stroški, kot bi sicer bili. Nastanek teh stroškov je namreč povzročil obdolženec s svojim ravnanjem, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaseg vozila v takem primeru je obligatoren, zato stroški hrambe zaseženega vozila, nedvomno potrebni stroški, ki jih je dolžan kriti tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek.
navajanje novih dokazov v pritožbi - nov dokaz - novi dokazi v pritožbi - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Nov dokaz se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 pri odločanju o pritožbi ne upošteva. V skladu z navedeno zakonsko določbo mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039175
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113a/3, 113b, 113b/1, 113b/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev dovoljene hitrosti
Za dokazni standard „utemeljen sum“ storitve prekrška s strani storilke zadošča poleg fotografije in zapisnika o opravljenih meritvah hitrosti tudi ugotovitev, da je obdolženka lastnica motornega vozila, s čimer se uveljavi zakonska domneva iz 8. člena ZPrCP, da je bila kot lastnica tudi voznica tega vozila v času storitve prekrška, dokler obdolženka s predložitvijo dokazil ne vzbudi razumnega dvoma o tem dejstvu in o upravičenosti domneve, da je bila voznica.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - vročitev odločbe - načelo vzajemnega priznavanja - pravnomočnost odločbe
Pravilnost vročitve odločbe o prekršku je zato potrebno presojati po pravu države izdajateljice, na kar napotuje tudi načelo vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1. Vztrajanje pri tem, da mora država izdajateljica izkazati vročitev odločbe, s katero je storilcu izrečena globa, po pravu države izvršiteljice bi bilo v očitnem nasprotju s samim namenom Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24) in načelom vzajemnega priznavanja, kot izhaja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, saj bi vsaka država vztrajala pri svojih procesnih pravilih za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti, to pa bi glede na različne pravne ureditve v državah članicah lahko privedlo do popolnega odstopa od načela vzajemnega priznavanja in nefunkcioniranja sistema čezmejnega priznavanja in izvrševanja denarnih kazni.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038991
ZP-1 člen 25, 25/1.
fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - načelo sorazmernosti - vrednost vozila - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da je podana sorazmernost med posegom v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter varnostjo oziroma pravico do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pravica ostalih udeležencev cestnega prometa do varnosti njihovega zdravja in življenja nedvomno odtehta poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine, kot je to ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v okviru presoje sorazmernosti upoštevalo tako vrednost vozila, ki po oceni obdolženca znaša okrog 3.000,00 EUR, kot tudi okoliščino, da naj bi obdolženec po podatkih na dan 30. 1. 2020 bil brez otrok in zaposlen v Avstriji ter prejema plačo okrog 1.200,00 EUR. Pravilno je tudi izpostavilo, da tudi v primeru, če bi vozilo bilo več vredno, bi bilo zelo nevarno, da ga ima obdolženec v posesti. Pritožbeno izpostavljanje, da je obdolženec zaradi epidemije koronavirusa izgubil zaposlitev v Avstriji, na presojo sorazmernosti izreka tega ukrepa ne vpliva bistveno, kjer v ničemer ne vpliva na presojo, da gre za nevarnega voznika, obljubam storilca, da bo vozilo prodal zaradi zagotavljanja preživljanja, pa glede na zgoraj izpostavljeno ni mogoče verjeti.
vožnja pod vplivom alkohola - uživanje alkohola - krivda
Upoštevajoč navedeno ostaja neizpodbito ugotovljeno dejstvo, da je obdolženec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu imel v organizmu najmanj 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s čemer je izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška. Prav tako pa pritožbeno sodišče kljub navedbam o tem, da ni vedel, da so mu v sok vlili vodko, ker se vodke ne okusi, nima nobenih pomislekov niti v zaključke prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi za prekršek tudi odgovoren.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.