Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - prometni prekršek - tehnična sredstva - možnost učinkovite obrambe - zastaranje pregona prekrška
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19). Ta je v šestem odstavku 6. člena določal, da v prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti. V tretjem odstavku 6. člena zakona so opredeljene nujne zadeve, med te zadeve sodijo tudi zadeve, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Prav za tako zadevo gre v obravnavanem primeru. Od začetka postopka o prekršku zoper varnost vestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, v 30-dnevnem roku od dneva storitve prekrška, je odvisna možnost učinkovite obrambe. Osnovni namen določbe četrtega odstavka 42. člena ZP-1 o 30-dnevnem roku za začetek postopka je prav v tem, da se storilcu zagotovi možnost učinkovite obrambe. S potekom časa namreč možnost uspešnega zatrjevanja razbremenilnih razlogov vztrajno bledi.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - postopek proti mladoletnikom
Ko ima mladoletnica vseskozi stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo tudi njeni starši, medtem ko ima prijavljeno le začasno prebivališče v Dijaškem domu, mora postopek proti mladoletnici voditi tisto okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče mladoletnice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Pri odločanju o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist se globe iz različnih odločb o prekršku ne seštevajo, temveč se presoja le vsaka posamezna odločba, kar je tudi življenjsko ob dejstvu, da nekateri vozniki prekrške stalno ponavljajo in tako postopek odobritve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist nikoli ne bi bil končan.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odločitev o stroških - odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o odmeri nagrade in izdatkov storilkinega zagovornika, je odločitev o stroških postopka dokončna.
V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni določno navedeno, kaj pomeni hujši prekršek, vendar pa je tako v drugem odstavku 23. člena ZP-1, kot tudi v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, za katerega pa velja domneva, da njegovo vsebino pozna vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, določeno, da je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu.
S pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe o prekršku in sodbe nastopi stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zato se v vsebino oziroma pravilnost pravnomočne odločbe o prekršku ali plačilnega naloga sodišči prve in druge stopnje ne smeta spuščati.
Prekinitev postopka o izreku prenehanja ni obvezna, odločitev je prepuščena sodišču prve stopnje, ki mora samo presoditi, ali je podana zadostna verjetnost, da bo izredno pravno sredstvo vloženo uspešno.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Globa in stroški postopka o prekršku se lahko nadomestijo z delom v splošno korist le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00047687
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - nepopoln predlog - zavženje predloga - prekinitev postopka
Storilec sam od sebe ni predložil zdravniškega spričevala, zato je bila pravna podlaga za zavrženje predloga že v določilih tretjega odstavka 202.d člena ZP-1.
Sodišče je postopalo mimo določil ZP-1, ko je opravljalo poizvedbe v Zdravstvenem domu ter na upravni enoti, da je prišlo do podatka, da ima storilec negativno zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije B, B1, AM in G za dobo pet mesecev.
ZP-1 člen 58, 66, 66/3. ZUP člen 107, 258. ZOsn člen 102, 102/2, 102/2-2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za sodno varstvo - obiskovanje osnovne šole - dovoljenost pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
V konkretnem primeru je bil to prekrškovni organ, ki je storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, zato je storilec imel pravico vložiti zoper tako odločitev prekrškovnega organa ZSV, o kateri je odločilo prvostopno sodišče kot drugostopenjski organ. V takih primerih pa glede na določbo tretjega odstavka člena 107 ZUP ob upoštevanju določb člena 258 ZUP pritožba prekrškovnega organa ni dovoljena.
V okviru rehabilitacijskega programa bi storilec sicer nedvomno pridobil dodatne informacije o posledicah in škodljivosti vožnje pod vplivom alkohola, vendar pa bi moral pravila cestnega prometa o prepovedi vožnje pod vplivom alkohola upoštevati ne glede na taka dodatna znanja, ki jih zagotavlja rehabilitacijski program, saj so vsi vozniki dolžni upoštevati vsa pravila varnosti cestnega prometa, zlasti pa se to pričakuje od tistih voznikov, ki jim je odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
ZP-1 v določbi 202. d člena med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - plačilni nalog - pravnomočnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bistvena ugotovitev, da je bilo storilcu izrečenih skupno 32 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ne more pa v okviru predmetnega postopka sodišče presojati, ali plačilna naloga, na katera se opira izpodbijani sklep, vsebujeta dokaze o hujšem ogrožanju javnega prometa ali poškodovanja zavarovane pravne dobrine.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
plačilo stroškov postopka - stroški hrambe zaseženega vozila - stroški vleke vozila - nujna zadeva - izvršitev sodbe
Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.
ZP-1 člen 38, 63, 63/8.. ZUP člen 95.. ZZUSUDJZ člen 1, 6, 6/3, 6/6.
zahteva za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga
Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.
ZNB člen 4, 39, 39/1, 39/1-2, 54, 54/1, 54/1-1, 54/3,. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/3,. Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 3, 5.
prekršek - dejanje ni prekršek - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - blanketna norma - objava v državnem uradnem listu
Ne drži, kot navaja pritožba, da odločitev Ustavnega sodišča iz delne odločbe in sklepa št. U-I-445/20, z dne 3. 12. 2020, velja le za odloke in ukrepe na področju šolstva in izobraževanja, ne pa tudi za druga področja, ampak je jasno, glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-79/20, z dne 13. 5. 2021, da to velja prav za vse odloke Vlade sprejete na podlagi pooblastila iz 39. člena ZNB, ki vsebujejo določbo, da strokovno utemeljitev ukrepov iz odloka Vlada ugotavlja vsakih 7 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči ali naj se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oz. odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.
V kolikor bi sledili stališču zagovornice, da je mogoče preizkus alkoholiziranosti odrediti zgolj vozniku, ki ga je policist neposredno zaznal med vožnjo motornega vozila v cestnem prometu oziroma zelo kratek čas po ustavitvi in prenehanju vožnje, policisti ne bi smeli obravnavati povzročiteljev prometnih nesreč, ki zapustijo kraj prometne nesreče (kot je izpostavilo že Višje sodišče v Mariboru v sodbi PRp 143/2018), kar bi bilo nedopustno.