Okoliščine iz preteklega življenja ter navajanje posledic, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za sprejem drugačne odločitev glede prepozno vloženega predloga za odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje prepozne vloge - napoved - epidemija - zadržanje teka roka
Ker se je rok za napoved zahteve za sodno varstvo iztekel pred objavo in uveljavitvijo ZZUSUDJZ, sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti napovedi zahteve za sodno varstvo ne bi smelo uporabiti določb navedenega zakona (saj na dan izteka roka za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ta zakon še ni veljal).
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno odločilna dejstva - delo v splošno korist
Sodišče nima zakonske podlage, da bi kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe dovolilo storilcu, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje na podlagi opravljanja družbeno koristnega dela. Slednje je namreč namenjeno nadomestitvi plačila globe, če storilec glede na svoje premoženjske in finančne razmere globe ne zmore plačati, instituti prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter preklica odložitve pa zasledujejo povsem drugačen namen.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje okoliščine, v katerih sta bila storjena prekrška, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - preizkus alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Ker samo dejstvo, ali je obdolženka na kraju opravljanja kontrole policistoma izjavila, da ni bila voznica motornega vozila, ni odločilnega pomena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v predmetni zadevi, sodišče tudi utemeljeno ni zaslišalo drugega policista J. Z.. Sicer drži, da naj bi obdolženki preizkus alkoholiziranosti odredil ravno policist J. Z., vendar pa je bilo ugotovljeno, da je koncentracija alkohola v obdolženkinem organizmu takšna, da je potrebno pripraviti obdolžilni predlog zoper obdolženko, pa je nato postopek z obdolženko prevzel in zaključil policist J., ki je tudi izpolnil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti. Zato se je zaslišanje policista J. Z. izkazalo za nepotrebno. Obramba pa zaslišanja tega policista tudi ni nikoli predlagala, niti ni bila s tem storjena nobena absolutna ali relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku, obramba pa tudi ni izkazala vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in ugotovljenim dejanskim stanjem.
Pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevna.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk
Kazenske točke se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po poteku dveh let od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, vendar le v primeru, če v tem obdobju storilec ne doseže ali preseže 18 kazenskih točk.
Z navedbami in dokazi o tem, da naj bi storilec v času, ko je imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 16 kazenskih točk, opravil program usposabljanja v rehabilitacijskem programu za izbris kazenskih točk, in da kljub predložitvi dokazila o uspešno opravljenem programu ni prišlo do izbrisa 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, je zagovornik vzpostavil dvom v pravilnost vpisov s skupni evidenci kazenskih točk in ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 32, 32/1. ZDR-1 člen 131, 217, 217/1, 217/1 - 25.
skrajna sila - prekršek neznatnega pomena - opomin - regres za letni dopust
Četudi se je pravna oseba dejansko znašla v likvidnostnih težavah v letu 2019, kar sicer ostaja zgolj na ravni zatrjevanj, bi vendarle odgovorna oseba pravne osebe morala poskrbeti za izplačilo regresa v roku, kot ga določa zakona in kolektivna pogodba dejavnosti. Ravnanje v skrajni sili tako ni izkazano.
Nikakor se ni mogoče strinjati, da tako zapoznelo izplačilo regresa za letni dopust ne predstavlja nobene škodljive posledice, izplačilo regresa v celoti skoraj eno leto po izteku roka za prvotno izplačilo pa tudi ni mogoče šteti kot dejanje, ki ga je v celoti odpravilo nastale škodljive posledice za delavce. Namen izplačila regresa oziroma pravice do regresa za letni dopust je v tem, da si lahko delavci privoščijo plačan oddih v času izrabe letnega dopusta, zapoznelo izplačilo regresa za letni dopust pa vsekakor uresničevanja tega namena ne omogoča.
V primeru izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sodišče storilcu ta ukrep dolžno izreči in ker pri tem sankcije ne odmerja, nima zakonske podlage, da bi pri odločanju upoštevalo okoliščine, ki v skladu s 26. členom ZP-1 vplivajo na odmero sankcij za storjeni prekršek.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje - vpis v evidenco kazenskih točk
Ker se poraja dvom v pravilnost vpisov v skupni evidenci kazenskih točk in ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je pritožbeni očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja utemeljen.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - nedovoljen predlog
Četudi bi namreč tolmačili ZKP širše, gre pri roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vendarle za materialnopravni rok v zvezi s katerim ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje, ne glede na razloge, zaradi katerih je stranka zamudila rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pritožba zoper sklep - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri razlogih, ki jih je storilec navajal za zamudo roka za vložitev pritožbe, gre nedvomno za razloge subjektivne narave in ne za razloge, ki bi bili izven sfere njegovega delovanja. V kolikor storilec ni bil prepričan v pravilno razumevanje pomena posameznega sklepa in v kolikor ni razumel pravnega pouka o možnosti vložitve pritožbe, bi lahko glede tega poiskal pravno pomoč ali se o tem pozanimal na sodišču, pa tega očitno ni storil.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prve stopnje je storilki s podaljševanjem roka v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znantno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.
ZP-1 člen 14, 15, 136, 136-5. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
odgovornost pravne osebe - krivda - predložitev podatkov - odgovorna oseba pravne osebe
Pri prekršku po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU ne gre za kršitev obveznosti, ki jo pravni osebi in njeni odgovorni nalaga zakon, temveč za kršitev obveznosti, ki je posamezni pravni osebi naložena s pozivom prekrškovnega organa. Zato take obveznosti storilec ne more zavestno in voljno kršiti, če ni predhodno seznanjen z vsebino poziva oziroma sploh z obstojem takega poziva. Odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe za tovrstni prekršek zato ni mogoče črpati na podlagi odgovornosti za zakonitost poslovanja pravne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050805
ZCes-1 člen 30, 30/7, 31a, 31a/5. ZPrCP člen 74, 74/8.
največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - prekršek neznatnega pomena - prevoz tovora
Neustrezna pritrditev tovora lahko povzroči njegovo premikanje in razsutje na vozišče, kar predstavlja veliko ogrozitev varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, prekoračitev največje dovoljene mase ter osne obremenitve po navodilih proizvajalca pa ogroža stabilnost vozila in povzroča nevarnost za tehnično izpravno delovanja vozila, s tem pa se nadalje ogroža varnost cestnega prometa. Zato prekrškov, kot jih je storil storilec 24. 8. 2020, ni mogoče šteti kot prekrške neznatnega pomena, četudi v konkretnem primeru do škodljivih posledic ni prišlo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050586
ZP-1 člen 65, 65/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/7, 46/7-4.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče ni dolžno vselej zaslišati storilca, saj četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050670
ZPrCP člen 107, 107/11, 107/12.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika - odklonitev strokovnega pregleda
Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.
V okviru presojanja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne vloge se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo vsebinske utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.