pravica do enakega obravnavanja - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ob smiselni uporabi drugega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku vložen prepozno, in sicer po poteku trimesečnega objektivnega roka od dneva zamude. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje storilcu, da je podana nesorazmernost med njegovo kratko prekoračitvijo roka in na drugi strani njegovo pravico do vsebinske obravnave. Pri tem je ključno le to, ali je bil zakonsko določen rok zamujen, okoliščina, za koliko dni je bil rok zamujen, pa pri tem ni relevantna in ne vpliva na pravilnost prvostopenjske odločitve
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00086498
URS člen 22, 23, 29. ZPrCP člen 27, 27/1, 27/6, 27/8. ZJRM-1 člen 5, 5-2, 6, 6/1, 7, 7/2, 22, 22/1. ZOI-1 člen 2, 2/1, 24, 24/1. ZOIzk-1 člen 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 65, 65/4, 65/5, 66, 66/2, 66/3, 125, 125/1, 136, 136/1, 136/1-1, 155, 155/1, 155/1-6, 163, 163/8. ZNPPol člen 137
hitri postopek o prekršku - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - odločitev o sankcijah - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - pravica do izjave - zaslišanje storilca - ustna obravnava - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v postopku o prekršku - izvajanje dokazov - materialni dokaz - osebno ime - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - nasilno in drzno vedenje - nedostojno vedenje do uradne osebe - izročitev osebnih dokumentov
Glede na ureditev pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča o zahtevi za sodno varstvo prekrškovni organ nima pravice do pritožbe glede odločitve o sankciji, kjer je sodišče prve stopnje izreklo (novo) enotno globo, ki se nanaša na prekrške, glede katerih je sodišče prve stopnje zahtevo storilke za sodno varstvo zavrnilo in torej odločbe prekrškovnega organa v tem delu ni odpravilo in tudi ne spremenilo in postopka glede teh prekrškov ustavilo. Zagovornik storilke pa nima pravice do pritožbe zoper odločitev o stroških postopka.
Če se storilka ne strinja z načinom obravnave s strani uradnih oseb prekrškovnega organa, to nestrinjanje lahko uveljavlja v pritožbi zoper delo policista po določbah ZNPPol. Ne more pa to biti predmet tega postopka o prekršku.
Drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 ne določa, da bi bil ta prekršek storjen le v primeru, ko bi bila zaradi nedostojnega vedenja podana tudi posledica iz 5. točke 2. člena tega zakona.
Ker se v opisu prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 v odločbi prekrškovnega organa storilki ne očita, da bi s svojim nedostojnim vedenjem pri policijskem kandidatu povzročila kakršenkoli negativen subjektivni občutek, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da opis dejanja, ki ga razlogi v obrazložitvi ne morejo dopolniti, ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov tega prekrška.
Pravica storilca prekrška do izjave se po določbah ZP-1, ki urejajo postopek z zahtevo za sodno varstvo, primarno zagotavlja preko pravice do seznanitve s prekrškom in vsem dokaznim gradivom, ki je pomembno za odločitev, ter pravico do pisnega podajanja argumentov o dejanskih in pravnih vidikih zadeve v zahtevi za sodno varstvo.
V primerih, ko so podlaga za izrek sankcije dokazi, pridobljeni z objektivnimi metodami (tehničnimi sredstvi), storilec pa v zahtevi za sodno varstvo ne navaja argumentov, ki bi zahtevali ustno predstavitev dokazov ali zaslišanje prič, je o zadevi dopustno odločiti že na podlagi podatkov spisa.
Ker določba prvega odstavka 24. člena ZOI-1 sankcionira le uporabo osebnega imena v nasprotju z določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona, ne pa tudi ne uporabe osebnega imena, storilka s tem, ko prekrškovnemu organu ni želela posredovati svojega osebnega imena, zakonskih znakov očitanega prekrška ni izpolnila.
Ker storilec ni izpolnil naloženih obveznosti, ki so mu bile določene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je program zdravljenja odvisnosti sam predčasno zaključil in se ni več javil v ambulanto, da bi se lahko spremljala uspešnost abstinence od alkohola, niti ni sporočil morebitne (objektivne) razloge za to, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj takšno posledico določa drugi odstavek 202. e člena ZP-1.
ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZFU člen 55, 55/1. ZP-1 člen 66, 66/2, 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/1-8, 155/2.
davčni register - obveznost subjektov vpisa v poslovni register - transakcijski račun - plačilni nalog - plačilni nalog prekrškovnega organa - odločanje prekškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - pravica do obrambe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vabilo za zaslišanje - sodba brez zaslišanja
Določba tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 je jasna in po tej določbi mora vsak poslovni subjekt imeti odprt transakcijski račun, pri čemer zakon ne loči med odprtjem računa v domicilni ali tuji državi, razlika je samo v tem, da pri odprtju računa pri domačem ponudniku plačilnih storitev poslovnemu subjektu ni potrebno obveščati FURS-a, saj FURS ta podatek pridobi po uradni dolžnosti iz registra transakcijskih računov, medtem ko pri odprtju transakcijekega računa v tujini mora poslovni subjekt ta podatek prijaviti na FURS skladno z določbo prvega odstavka 55. člena ZFU.
Poslovna neaktivnost, mirovanje podjetja, zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti.
plačilni nalog - pravica do izjave - sestavine izreka - odgovornost pravne osebe - akcesorna pridružitvena odgovornost - ekskulpacija odgovornosti - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za kršitev (nepravilno pritrjen tovor na tovornem vozilu), ki za druge udeležence v prometu predstavlja veliko nevarnost, saj so posledice, če se tovor med vožnjo razsuje po cesti, lahko zelo hude. To pa pomeni, da je od pravne osebe mogoče zahtevati več aktivnosti pri izvajanju dolžnega nadzorstva, najmanj občasne kontrole na terenu, ali vozniki tudi dejansko upoštevajo navodila. Tak ukrep bi bil primeren in tudi sorazmeren, posebej še zato, ker ima storilka čez 100 tovornjakov (in bi bilo ob ustrezni skrbnosti lahko imela organiziran nadzor nad pravilnostjo dela svojih voznikov).
odgovornost pravne osebe za prekršek - tovor - tovor na vozilu - razbremenitev odgovornosti - dolžno nadzorstvo
Uredba EU št. 561/2006 ne ureja pravil za privezovanje tovora. Ta so določena v Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ki pri 74. členu ne določa nobenih izjem. Tovor mora biti na in v vozilu naložen in pritrjen tako, da (med ostalim) ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa in se ne razsipa ali pada z vozila. V postopku se je izkazalo, da je bil tovor na vozilu, last storilke, neustrezno pritrjen, pri čemer se je prevoz izvajal pri izvajanju dejavnosti storilke. Ne glede na to, da naj bi šlo za intervencijo, so torej izpolnjeni zakonski znaki prekrška po devetem odstavku 74. člena ZPrCP.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - zavrženje pritožbe kot prepozne - zamuda roka za pritožbo
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija (oz. jih celo potrjuje) in ki so skladne z listinami v spisu izhaja, da je bil sklep preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja z dne 3.3.2025 storilcu vročen 11.3.2025. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo, da se je pritožbeni rok tako iztekel v sredo, dne 19.3.2025 ter da je pritožba storilca, vložena 21.3.2025, vložena po izteku pritožbenega roka in zato prepozna.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžnostno ravnanje - dolžno nadzorstvo
Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je pridružitvena odgovornost pravne osebe v zakonu določena, ker gre za prekršek storjen v imenu, s sredstvi in na račun pravne osebe, torej dejansko za njen prekršek. Zato je treba določbo tretjega odstavka 14. člena ZP-1 razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, katere ukrepe je (poleg seznanitve s pravilnim ravnanjem) za preprečitev kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih izvajala pravna oseba in nato presoditi, ali ti ukrepi zadoščajo za ekskulpacijo, oziroma, ali glede na konkretne okoliščine zadeve morda obstajajo še kakšni drugi ukrepi, ki bi bili primerni in sorazmerni in bi jih ob ustrezni skrbnosti pravna oseba morala storiti. Če so tako ukrepi možni in jih pravna oseba ni izvedla, čeprav bi jih lahko, se ne more izogniti odgovornosti za prekršek.
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/2, 59a/3.
nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - napoved zahteve za sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva - plačilo polovičnega zneska globe - vročitev zagovorniku - vročitev odločbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo - odpoved pravici - odpoved pravici do zahteve za sodno varstvo
Polovično plačilo globe, (ne)napoved zahteve za sodno varstvo ali njen umik so instituti pritožbenega prava, ki se medsebojno dopolnjujejo, vsem pa je značilno, da stranka z njihovo uporabo izrazi voljo, da se pravici do pravnega sredstva odpove.
Storilka je polovično globo plačala pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 57.c člena ZP-1 pravico do zahteve za sodno varstvo izgubila, kar velja tudi v primeru, ko je zagovorniku odločba o prekršku bila vročena kasneje, saj je tudi v tem primeru storilka (kršiteljica) polovično plačilo globe izvršila pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo.
storilec prekrška - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - akcesorna pridružitvena odgovornost - razbremenitev odgovornosti
Kadar neposredni storilec stori prekršek pri opravljanju dejavnosti v imenu pravne osebe, z njenimi sredstvi in za njen račun, je za prekršek odgovorna pravna oseba. Zaradi tesne povezanosti med storitvijo prekrška in dejavnostjo pravne osebe se pravna oseba svoje odgovornosti lahko razbremeni le izjemoma.
Res sta pri urah vožnje navzoča samo kandidat in učitelj vožnje in bi bila zahteva, da drug delavec pravne osebe vsakič sproti na kraju samem preverja, ali se zaposleni drži navodil, prestroga in praktično neizvedljiva, vendar to ne pomeni, da pravna oseba ne bi mogla izvajati občasnih preverjanj na kraju samem, občasnih razgovorov z zaposlenim o tem, kdaj izpolnjuje evidenčni karton in dnevni razvid vožnje ter kako preverja, ali imajo kandidati zaščitno opremo. Prav tako je od nje mogoče pričakovati, da ne glede na to, da je zaposlene že seznanila z njihovimi obveznostmi, občasno ponovno opozarja na pravilno in pravočasno izpolnjevanje dokumentacije o vožnjah in na ta način osvežuje njihovo znanje.
Po preučitvi procesnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predloženi plačilni nalogi opremljeni s klavzulami o pravnomočnosti. K plačilnemu nalogu MOR Kranj, Pn 06113-2483/2024 z dne 18. 12. 2024, je priloženo tudi pooblastilo, s katerim je storilec pooblastil svojega delodajalca, da v njegovem imenu oziroma namesto njega "prevzame poštno pošiljko za kazen pod št. 55374767". Priložena je tudi vročilnica, iz katere izhaja, da je bila ta odločba tako dne 20. 12. 2024 vročena A. s.p. (za B. B.). Iz plačilnega naloga PPP Celje, številka 5010102162930/2024 z dne 20. 6. 2024, izhaja, da je bil storilcu vročen 20.6.2024, na plačilnem nalogu pa se nahaja tudi storilčev podpis. Pravnomočen je postal 29. 6. 2024. Iz plačilnega naloga PP Domžale, številka 5010104152134/2025 z dne 16. 2. 2025, pa izhaja, da mu je bil vročen 16. 2. 2025 in da se storilec ni želel podpisati, saj pravi, da bo ostal brez službe, vročen pa mu je bil v roke ob 22.25 uri na naslovu L. ... . Pravnomočen je postal 25. 2. 2025. Pritožbene trditve, da storilec navedenih PN ni prejel, da mu niso bili vročeni skladno z zakonom in da zato nobena od odločb še ni pravnomočna, se vsled navedenemu izkažejo za neutemeljene.
konkretiziranost opisa prekrška - kreditna pogodba - potrošniški kredit
Prekrškovni organ je v izreku odločbe o prekršku storilcema očital, da sta se sklepala tipske pogodbe s potrošniki („Namenske brezobrestne posojilne pogodbe za nakup produkta A.“) z dobo vračila 6 mesecev, ob hkratnem zaračunavanju stroškov odobritve kredita v znesku 30 EUR, ki pa niso bili navedeni v pogodbah, opisan način pa predstavlja izogibanje določbam ZPotK-2, saj bi pri tovrstnem poslovanju morala upoštevati (v izreku naštete) določbe ZPoTK-2. Tak izrek vsebuje vse znake prekrška po 7. točki prvega odstavka 94. člena ZPotK-2, ti znaki so tudi v zadostni meri konkretizirani. S tem, ko storilca v pogodbi nista navedla, da mora kreditojemalec plačati tudi stroške odobritve kredita v znesku 30 EUR, sta se izognila uporabi določb ZpotK-2. Predmet dokazovanja (in obrazložitve odločbe) pa je sporno dejstvo, ali je pri plačilu 30,00 EUR sploh šlo za plačilo stroškov odobritve kredita, ali pa je šlo za plačilo stroškov rezervacije počitniške nastanitve (kot sta trdila storilca).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje sodnih pisanj - vročilnica - javna listina
Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da velja izpodbojna domneva, da je bilo pisanje vročeno. Naslovnik lahko resničnost na njej navedenih dejstev izpodbija, vendar je na njem tako trditveno kot dokazno breme. V odločbah, na katere se sklicuje v pritožbi, je šlo za položaj, ko je naslovnik izpolnil svoje trditveno in dokazno breme in na ta način vzbudil dvom v pravilnost vročitve. V tem smislu naslovnik ne nosi sam vsega tveganja pri vročanju, ampak zadošča, da vzbudi razumen dvom v pravilnost vročitve.
V konkretnem primeru sta bila storilca v prekršku že od 1.4.2023 dalje, pri čemer ju je prekrškovni organ na njuno obveznost dvakrat pisno opozoril, 12.4.2023 in 27.6.2023. Storilca sta bila torej najprej opozorjena na obveznost predložitve davčnega obračuna in sta imela več kot dovolj časa za izpolnitev te obveznosti. Ker opozorila nista upoštevala, tudi začetek postopka o prekršku zanju ni mogel biti nepričakovan. Do samoprijave so upravičeni davčni zavezanci, ki so zamudili rok za oddajo obračuna in ki so torej že izpolnili zakonske znake prekrška po 1. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2. Gre za ugodnost, ki pa ni neomejena. Omejitev možnosti vložitve samoprijave do začetka postopka o prekršku zato ni nerazumna. Omejitev je jasna in v položaju, ko prekrškovni organ že več mesecev pred formalnim začetkom postopka pozove zavezanca k izpolnitvi že zamujene obveznosti, tudi dovolj določena.
pravnomočnost plačilnega naloga - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev pritožbe
Stranka z vlaganjem prepoznih pravnih sredstev ne more odložiti nastopa pravnomočnosti. Tega ne odloži niti vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
delo v splošno korist - sprememba kazenske sankcije
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri probacijskem organu opraviti dodatne poizvedbe in dati storilcu možnost, da se do navedb probacijskega organa opredeli. Šele na podlagi tako izvedenega postopka bo sodišče lahko odločilo, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvrševanja sklepa o določitvi dela v splošno korist.
delo v splošno korist - nadomestni zapor - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona - veriženje - deljenje globe
Niti Finančni urad Ljubljana niti sodišče prve stopnje v določbah 19.a člena ZP-1 nista imela pravne podlage za odločitev, da se z nadomestnim zaporom poplača le del izrečene globe oziroma za drobljenje globe, ki je bila izrečena z eno odločbo o prekršku. Kot izhaja iz jezikovne in namenske rabe določbe 19.a člena ZP-1, se predlog za delo v splošno korist lahko vloži le za globo, izrečeno z eno odločbo (ali odločbo o prekršku ali plačilnim nalogom ali sodbo). Poleg navedenega pa tudi iz opozorila o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, ki je sestavni del odločbe o prekršku (četrti odstavek 56. člena ZP-1) ali sodbe (drugi odstavek 138. člena ZP-1), izhaja, da se ta pravica nanaša na globo, izrečeno s posamezno odločbo. Tako je mogoče veriženje (seštevanje) glob le, če so izrečene z večimi odločbami, ni pa mogoče deljenje globe, izrečene z eno odločbo.
odvzem premoženjske koristi pravni osebi - pričetek teka zastaranja - pravnomočnost sodne odločbe - znesek protipravne premoženjske koristi
Temelj odvzemu premoženjske koristi predstavlja pravnomočna odločba Tržnega inšpektorata. Po določbi drugega odstavka 191. člena ZP-1 se v odločbi oziroma sodbi o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi, če naj se premoženjska korist odvzame pravni osebi. Znesek, ki se odvzame, pa se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, to je po Zakonu o kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se posebni sodni postopek za odvzem premoženjske koristi lahko začne šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno, da se premoženjska korist odvzame. Zato za začetek teka zastaranja ni pomembno, kdaj je bil storjen prekršek, odločilno je, kdaj je bila odločitev o odvzemu pravnomočna. Od takrat naprej začne teči zastaranje izvršitve terjatve, kar pomeni, da izvršitev terjatve (odmera in nato še izterjava premoženjske koristi) še ni zastarala.
Katero je tisto ravnanje, ki bi ga morala odgovorna oseba opraviti, pa ga ni, je treba presojati z vidika časovnega trenutka, ko bi to dejanje moralo biti opravljeno.
ZPrCP člen 8, 8/1, 8/2, 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 7.
napačna uporaba materialnega prava - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - pravica do obrambe - domneva nedolžnosti - dokazni standard gotovosti
Prekrškovni organ je pridobil podatke o domnevnem storilcu prekrška, za katerega pa domneva iz 8. člena ZPrCP več ne velja, saj se je s trenutkom identifikacije sum na storitev prekrška osredotočil na storilca, za katerega velja domneva nedolžnosti in je na prekrškovnem organu breme, da predloži dokaze o prekršku in na sodišču, da dokaze oceni ter v skladu z domnevo nedolžnosti presodi, ali je storilcu prekršek dokazan onkraj razumnega dvoma, torej z gotovostjo.