ZP-1 člen 67, 67/2, 140, 140/1. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - pravni pouk
Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.
ZP-1 člen 22, 22/8, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2. ZUP člen 89, 89/5. ZKP člen 89.
predlog za odložitev izvršitve - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pisno pooblastilo - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pooblaščenec za vročitve
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP, ki se ga v postopku o prekršku uporablja smiselno glede vročanja pisanj (drugi odstavek 67. člena ZP-1) namreč ne zahteva izrecno, da bi se moral pooblaščenec za vročitve izkazati s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Tako je povsem logično in življenjsko sprejemljivo sklepanje, da lahko storilčev oče šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo
Čeprav bo izvršitev izrečenega ukrepa za storilca imela določene neugodne posledice, le-teh pritožbeno sodišče v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve izrečenega ukrepa ne more upoštevati oziroma na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev tako, da storilcu ne prekliče odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054612
ZVoz-1 člen 56, 56/2, 56/8, 64, 64/2.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zmotno je stališče pritožnika, da z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni prenehala veljati tudi veljavnost potrdila o opravljenem vozniškem izpitu z dne 18. 3. 1983. V primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila kazenskih točk namreč zakon predpisuje, da mora voznik za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - razlogi za zavrnitev - odgovornost za prekršek - storilec prekrška
Slovensko sodišče kot sodišče države izvršiteljice je na pravnomočne odločbe tujih organov vezano, zato trditve o tem, kdo je dejansko storil prekršek 30. 8. 2019, ne morejo privesti do drugačne odločitve v predmetnem postopku.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1, 145.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - odločitev o stroških postopka
Za izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči o stroških postopka, katerih višina je ugotovljena po izdaji sodbe o prekršku, so odločilne ugotovitve o tem, ali je obdolžencu bila izrečena sankcija za storjeni prekršek, ali mu je s sodbo o prekršku bilo naloženo plačilo stroškov postopka, ali je sodišče s sodbo odločilo tudi, da bo o stroških postopka, katerih višina do izdaje sodbe ni bila znana, odločilo s posebnim sklepom, ali gre za stroške, ki jih je mogoče v skladu s 143. členom ZP-1 šteti za stroške postopka in ali je bila višina teh stroškov sodišču znana po izdaji sodbe.
V okviru odločanja o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe v katerih storilec sodišču očita, da pri odločanju ne bi smelo upoštevati zgoraj povzetih plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ker so mu z njimi bile kazenske točke izrečene nezakonito.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar kljub temu in kljub izraženemu obžalovanju za storjeni prekršek, nima zakonske podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
Odsotnost razlogov o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
nedovoljena zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - napoved zahteve za sodno varstvo - odpoved pravici do zahteve za sodno varstvo
Zgolj dejstvo, da se v skladu s petim odstavkom 59.a člena ZP-1 odločba o prekršku z obrazložitvijo vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo, ne pomeni, da lahko zoper odločbo o prekršku zahtevo za sodno varstvo tudi vložijo vsi upravičenci. Taka razlaga bi namreč nasprotovala izrecni določbi prvega odstavka 59. člena ZP-1, da zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku lahko vloži le tisti upravičenec, ki je pravočasno napovedal njeno vložitev v skladu z 59.a členom tega zakona.
Cilj odložitve izvršitve je zagotovitev višje stopnje varnosti cestnega prometa skozi resocializacijo storilcev, storitev kateregakoli hujšega prekrška v času preizkusne dobe pa kaže na to, da taka resocializacija ni bila uspešna.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - zavrženje
Storilka ne zatrjuje, da je sodišče njeno izjavo razumelo narobe oziroma da zahteve za sodno varastvo ni umaknila, temveč prekrškovnemu organu smiselno očita zmotno uporabo materialnega prava, ko jo je spoznal za odgovorno storitve prekrška po sedmem odstavku 66. člena ZVoz-1. S temi navedbami storilka izpodbija pravilnost izdanega plačilnega naloga, ki pa ga gledde na umik zahteve za sodno varstvo ni mogoče več izpodbijati.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - omilitev sankcije kazenskih točk - kazen za prekršek - obdobje zbiranja kazenskih točk
Res je sicer, da je za določene prekrške predpisan izrek 18 kazenskih točk, ker je zakonodajalec ocenil, da kršitev določenih cestnoprometnih pravil predstavlja tako hudo ogrožanje varnosti cestnega prometa, da je voznika, ki stori tak prekršek, potrebno nemudoma izločiti iz cestnega prometa, vendar nevarnosti za cestni promet ne predstavljajo zgolj taki vozniki, temveč tudi vozniki, ki z večkratnimi kršitvami cestnoprometnih predpisov ogrožajo varnost cestnega prometa. S ponavljanjem prekrškov, četudi različnih, voznik izkaže, da ni vreden zaupanja, ki mu je izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja tj. da bo pri udeležbi v cestnem prometu vestno in dosledno upošteval vsa pravila cestnega prometa, zaradi česar ga je utemeljeno šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno izločiti iz prometa enako kot voznika, ki z enkratno kršitvijo cestnoprometnih predpisov doseže 18 kazenskih točk.
neprilagojena hitrost - pričakovana ovira - trgovski center - parkirna hiša - parkirno mesto
Kot oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval, je sodišče v okoliščinah konkretnega primera, ko je šlo za parkirni prostor v garažni hiši trgovskega centra, štelo tudi odprta vrata na sosednjem parkirnem mestu parkiranega vozila.
Ker lahko sodišče pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker zaenkrat še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso izpolnjeni.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054784
ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 45, 45/10, 105, 105/5, 105/5-4. URS člen 29, 29-3.
vožnja pod vplivom alkohola - neprilagojena hitrost - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - nezakonit dokaz - policijska pooblastila - uživanje alkohola po prometni nezgodi - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev dokazov
V postopku o prekršku sodišče ne odloča o predlogu za izločitev dokazov s posebnim sklepom, temveč presoja te navedbe v okviru odločanja o odgovornosti za storjene prekršek. ZP-1 ne predvideva oziroma ne ureja posebej postopka za izločitev nezakonitih dokazov kot Zakon o kazenskem postopku (ZKP), temveč zgolj določa, da se sodba o prekršku ne sme opirati na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ki so bili pridobljeni na nezakonit način.
Pravica do poštenega postopka ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, mora pa se do dokaznega predloga opredeliti in zavrnitev izvedbe dokaza prepričljivo obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek policije z obdolženko na kraju, potem ko se je na zahtevo policista morala vrniti nazaj na kraj dogodka, bil nezakonit in da je preizkus alkoholiziranosti kot takšen neveljaven, ter da policisti z obdolženko ne bi smeli voditi postopka s preizkusom alkoholiziranosti, ker se na kraj dogodka ni vrnila prostovoljno, temveč na podlagi pritiskov in zahtev policista, ki za tako ravnanje ni imel pooblastil in pravne podlage.
Ker je obdolženka izjavila, da po prometni nesreči ni uživala alkoholnih pijač in se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom strinjala in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala, tudi ni podlage za trditve, da bi morali policisti za potrebe preizkusa stopnje alkoholiziranosti obdolženki odrediti strokovni pregled, česar niso storili.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054616
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
meritev hitrosti - pravica do poštenega postopka - nedovoljene pritožbene novote - uporaba milejšega predpisa - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti v cestnem prometu - omilitev sankcije kazenskih točk
Pritožbene trditve, da so policisti pristopili do obdolženca medtem ko je na bencinski črpalki kupoval bencin za svojo kosilnico in mu šele takrat predočili izmerjeno hitrost ter ga seznanili z očitkom storitve prekrška, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Omilitev stranske sankcije kazenskih točk zakonsko sploh ni mogoča. Ta možnost je bila namreč odpravljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki se v tem delu uporablja od 1. 10. 2011.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.