ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 58b, 63, 63/3, 63/4, 63/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1D člen 23, 23/2.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov - vozniško dovoljenje - uradna evidenca - kontrolni zdravstveni pregled - zdravniško spričevalo - vožnja brez vozniškega dovoljenja - upravna odločba - veljavnost vozniškega dovoljenja
Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani upravne enote, ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vozniškega dovoljenja obdolženca izhaja, da je to veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), iz odgovora upravne enote pa ne izhaja, da bi ta vodila kakršenkoli postopek, s katerim bi obdolženca seznanila o krajši veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi kontrolnega zdravstvenega pregleda in da se obdolženec pri njih ni oglasil, da bi vozniško dovoljenje uskladil z izdanim zdravniškim spričevalom, obdolženec utemeljeno uveljavlja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi mu bil s strani upravne enote izdan upravni akt, ki bi veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja spreminjal. To pa pomeni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kljub dejstvu, da omejitev ni bila vpisana v vozniško dovoljenje, v očitanem času vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - preprečevanje pranja denarja - financiranje terorizma - absolutno zastaranje - beneficium cohaesionis - sporočanju podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja - obveznost sporočanja gotovinskih transakcij - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe - odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - formalna in materialna pravnomočnost - dokaz z zaslišanjem prič - posebne olajševalne okoliščine - odmera sankcije - omilitev globe - milejši predpis
Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije.
Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lahko izvršijo samo odgovorne osebe.
Pri presoji pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do izjave je bistveno, da je sodišče prve stopnje zakonitemu zastopniku omogočilo navzočnost pri odločanju, kar mu je bilo v danem primeru zagotovljeno, vendar zakoniti zastopnik na zaslišanje ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar bistvena kršitev ni podana.
V obravnavani zadevi je glede odgovornih oseb odločba o prekršku postala formalno pravnomočna, kar ne preprečuje uporabe privilegija pridružitve, saj se ta institut lahko uporabi vse do nastopa materialne pravnomočnosti, ki zagotavlja vsebinsko trdnost odločbe in njeno notranjo skladnost. Zato je sodišče prve stopnje odgovorne osebe, za katere je odločba o prekršku že postala formalno pravnomočna, lahko zaslišalo kot priče, kar je skladno tudi s sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo in se nanjo utemeljeno sklicevalo.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo splošna pravila za odmero globe pravni osebi iz petega odstavka 26. člena ZP-1 in je izreklo globo zakonito ter primerno ugotovljeni teži ter okoliščinam prekrška, za kar je v sodbi tudi navedlo jasne in prepričljive razloge. Tem razlogom se pritožbeno sodišče pridružuje in kljub dejstvu, da je postopek o prekršku ustavilo še za štiri prekrške, ni posegalo v enotno izrečeno globo, ker je presodilo, da je tako izrečena globa primerna tudi po odpadlih štirih prekrških.
Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno).
opis prekrška - konkretiziranost opisa prekrška - zakonski znaki - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo
Drži, da je namen zakonodajalca sankcioniranje uporabe naprave, vendar uporabe telefona ni mogoče razlagati tako ozko, kot je storilo sodišče prve stopnje. Prekrškovni organ, ki zazna prekršek, namreč ne more vedeti, kako konkretno je storilec uporabljal napravo (ali je telefoniral, pisal sporočila, bral članke, oziroma si ogledoval strani na svetovnem spletu,..). Zato navedba, da je gledal v telefon, namesto na cestišče in to na območju prehoda za pešce, pomeni tudi očitek uporabe telefona in zadošča za konkretizacijo prekrška
Storilec je v zahtevi za sodno varstvo trdil, da mesto, na katerem je parkiral, ni označeno kot intervencijska pot po Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo prepričati, katera pravna določba na tistem mestu velja. Iz spisovnega gradiva izhaja, da na mestu prekrška ni bilo označbe za intervencijsko pot, kot je določena v prilogi 15: 5300 - druge linijske in ploščinske označbe k v času storitve očitanega prekrška veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Res je storilec v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška zapisal, da je parkiral na intervencijski poti, vendar gre za razlago predpisa, storilec ne more "priznati" pravne določbe, ki dejansko ne velja.
ZP-1 člen 57c, 57c/1, 65, 65/10, 155, 155/2, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - fikcija vročitve - nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - razlaga zakona - pravica do pravnega sredstva - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, je odločilno tudi dejstvo, da je polovično plačilo bilo izvršeno po volji oziroma s soglasjem storilca, o čemer mora sodba imeti jasne in prepričljive razloge, zlasti kadar je odsotnost tega odločilnega dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti zatrjevana v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena s pravno relevantnimi dokaznimi predlogi, katerih sodišče ni izvedlo in zavrnitve ni obrazložilo, s čimer je storilcu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer kršitev utegne vplivati na zakonitost uporabe prvega odstavka 57.c člena ZP-1.
prekrškovni postopek - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Zagovornik storilca (ki mu je sodišče prve stopnje zmotno sledilo) očitno napačno meni, da je treba uporabiti tudi podtočko a) tretje alineje točke 1 tar.št. 41 OT. V primeru, da je predpisana stranska kazen, sta obe podtočki določeni alternativno. Drugačno stališče bi pomenilo, da je zagovornik upravičen do višje nagrade, če je predpisana manjša stranska sankcija.
ZCestn člen 7, 7/1, 7/1-1, 27, 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 6, 6/3, 6/3-2. ZP-1 člen 21, 21/2, 26, 26/6.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - podzakonski akt - cestninski zavezanec - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - odločitev o sankcijah - omilitev globe - izrek opomina
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v tej zadevi bistveno, da je (tudi) voznik vozila tisti, ki je glede na določbo prve alineje prvega odstavka 7. člena ZCestn cestninski zavezanec, in kot tak dolžan zagotoviti, da izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi. V ta namen mora ves čas uporabe cestninske ceste ob prehodu točk cestninjenja spremljati odziv naprave in se ob štirih piskih ali izostanku vsakršnega piska zglasiti na prvem DarsGo servisu v smeri vožnje in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v zvezi s plačilom cestnine. Vse to velja tudi v primeru, če bi bila sporna OBU naprava tudi dejansko povezana v poplačniški sistem plačevanja cestnine.
Tako je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bile vse navedbe zagovornice o dogajanju v zvezi s Petrolovimi plačilnimi karticami Magna, v zvezi z obravnavanimi prekrški, nepomembne, enako pa velja glede navedb o hrupu in piskanju v kabini vozila, zato dokazov v zvezi z njimi ni bilo treba izvajati. Če je bilo zaradi hrupa v vozilu slušno zaznavanje zvočnih signalov oteženo oziroma onemogočeno, to cestninskega zavezanca ne odvezuje dolžnosti spremljanja in preverjanja plačila cestnine.
Namen določbe pete alineje petega odstavka 50. člena ZCestn v povezavi s sedmo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn je zagotavljanje pogojev za plačevanje cestnine v skladu z zakonom in naknadno plačilo samo po sebi ni podlaga za spremembo globe v opomin ali za njeno znižanje.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 11a, 11a/2, 57, 57/1, 57/4, 57/5, 65, 65/5, 66, 66/2, 155, 155/2, 163, 163/8. ZNPPol člen 33, 33/1, 39.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zakonski znaki prekrška - kršitev pravice do izjave - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe - kršitev pravice do obrambe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - upoštevni pritožbeni razlogi - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - uradni preizkus izpodbijane sodbe - kazenska ovadba
Napoved izdaje plačilnega naloga in ustna predstavitev storjenega prekrška storilcu na kraju dejanja v primeru naknadne izdaje plačilnega naloga in vročitve tega naloga po pošti ne more nadomestiti ali preseči zakonske določbe iz četrtega odstavka 57. člena ZP-1, ki kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov določa kot obvezno sestavino oziroma prilogo plačilnega naloga, ki se vroča po določbah ZUP. Storilcu, ki plačilni nalog prejme po pošti, se ne glede na informacije, ki jih je prejel na kraju dejanja, pravica do izjave ob upoštevanju četrtega odstavka 57. člena ZP-1 zagotovi s tem, da skupaj s plačilnim nalogom prejme tudi kratek opis dejanskega stanja.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zakoniti zastopnik - dejanski poslovodja - slamnati direktor
Pri pravni osebi je ZCestn v 43. členu določil, da se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, to je oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, oziroma ki je dolžna izvajati dolžno nadzorstvo (15. člen ZP-1). Brez te določbe, bi lahko pravne osebe, oziroma pravilneje osebe, ki tvorijo personalni substrat pravnih oseb, nekaznovano izvrševale tiste prekrške v cestnem prometu, ki jih sicer lahko stori samo posameznik. Odgovorna oseba po določbi drugega odstavka 43. člena ZCestn je praviloma res zakoniti zastopnik, ni pa to nujno. Namen zakonodajalca ni bil, da je za tak prekršek objektivno odgovoren zakoniti zastopnik, temveč, da za prekršek odgovarja tista oseba znotraj pravne osebe, ki vodi njeno poslovanje (in ki bi tudi lahko sporočila, kdo je bil dejanski storilec prekrška, pa tega ni storila). V tem smislu pritožnik pravilno opozarja, da je pomembno razlikovanje med tako imenovanim dejanskim poslovodjem in "slamnatim direktorjem", ki ne sodeluje pri vodenju poslov družbe. Le glede prvega se lahko vzpostavi domneva, da je on neposredni storilec prekrška. Prekrškovni organ sicer res ne more v vsakem primeru ugotavljati notranjih razmerij v družbi, zato lahko pri neodzivnosti pravne osebe plačilni nalog izda samo zoper osebo, ki je razvidna iz sodnega registra. Če pa v zahtevi za sodno varstvo ta oseba poda obrazložene navedbe, iz katerih izhaja, da ni sodelovaal pri vodenju podjetja, in za te navedbe predlaga tudi ustrezne dokaze, mora sodišče izvesti dokazni postopek in se prepričati, ali ta oseba dejansko vodi poslovanje pravne osebe in ali je sploh imela dejansko možnost izvršiti očitani prekršek.
odgovornost pravnih oseb za prekrške - razbremenitev odgovornosti - dokazno breme
V dobi digitalne tehnologije je sprejem in izvajanje ukrepov za preprečitev prekrškov pravnim osebam, ki izvajajo prevozništvo (zlasti pa to velja za prekrške po ZDCOPMD), precej olajšan in je položaj skoraj tak kot bi bila z voznikom v vozilu. Ker storilka ni trdila, da izvaja kakršenkoli ukrepe s pomočjo tehnologije oziroma ni pojasnila morebitnih upravičenih razlogov za neizvedbo tovrstnih ukrepov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da storilka ni izkazala, da bi v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe za preprečitev prekrška.
ZP-1 člen 14, 14/1,. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - razbremenitev odgovornosti
Prekršek bi bilo mogoče preprečiti že, če bi se preden sta delavca nastopila delo prepričali pri za prijavo odgovorni osebi, ali je prijava izvedena. To pa pomeni, da pravna oseba ni izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev prekrška.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00088426
ZP-1 člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 62/1-2, 65, 65/2, 144, 144/1. ZUP člen 35, 35-1. ZJRM-1 člen 7, 7/2. URS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
postopek o prekršku - izdaja plačilnega naloga - nedostojno vedenje do uradne osebe - policist - izločitev uradne osebe - načelo nepristranskosti
V primeru, ko o prekršku nedostojnega vedenja odloči oziroma izda plačilni nalog policist, do katerega se je storilec nedostojno vedel, nedvomno obstaja konflikt interesov, ki zahteva izločitev te uradne osebe (policista) prekrškovnega organa iz postopka odločanja v hitrem postopku o prekršku zoper storilca.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00088427
ZP-1 člen 30, 30/1, 35, 36, 36/2, 36/2-10. ZJRM-1 člen 6, 6/1. KZ-1 člen 29, 29/1.
postopek o prekršku proti mladoletniku - nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - prestrašenost - medvrstniško nasilje - načelo proste presoje dokazov - ocena verodostojnosti izpovedbe - vzgojni ukrepi - izbira vzgojnega ukrepa - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - izvedensko mnenje - duševne motnje - vedenjske motnje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je mladoletnik izpolnil objektivne zakonske znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, saj je oškodovanca spodbujal k pretepu, zadrževanje oškodovanca na prostoru pred vhodom v šolo proti njegovi volji, njegovo porivanje, vlečenje za bundo, objemanje z roko okoli vratu in držanje v tem položaju, brcanje proti njemu in sedenje na njem, pa predstavlja obliko drznega in nasilnega ravnanja do oškodovanca. Na podlagi izpovedb oškodovanca in njegove razredničarke je ugotovilo, da je dokazano, da je mladoletnik pri oškodovancu povzročil občutek strahu in ogroženosti.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se je mladoletnik zavedal nesprejemljivosti opisanega ravnanja in da z njim lahko stori očitani prekršek in je v to tudi privolil. Zaključilo je, da je mladoletnik ob obravnavanem dogodku kljub hiperkinetični motnji vedenja povsem razumel pomen svojega dejanja in je imel svoje ravnanje tudi v oblasti, kar pomeni, da je bil prišteven in njegova odgovornost za storitev obravnavanega prekrška zato ni izključena. Navedeno je odločilno za ugotovitev njegove odgovornosti, samo dejstvo, ali je bil zaradi ugotovljene motnje takrat mladoletnik psihološko manj zrel kot povprečen 14 letnik, pa ni pomembno.
Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se je mladoletnik dobro zavedal nesprejemljivosti svojega ravnanja, pa je kljub temu privolil v prekršek, zaradi česar ni mogoč zaključek, da ga je storil zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Hkrati pa iz izrečenega vzgojnega opomina v novembru 2023, kar je po obravnavanem prekršku, zaradi (ponovnega) fizičnega napada in ustrahovanja sošolca, tudi ni mogoč zaključek, da je že strokovna pomoč, ki je je bil deležen v osnovni šoli, zadoščala, da tovrstnih prekrškov ne bi ponavljal in zaradi česar izrek navodila ne bi bil potreben.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00087601
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - izpolnitev z odločbo naloženih obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - rok za opravo programa - podaljšanje roka - razlogi za neizpolnitev obveznosti
Storilec priznava, da edukacijskih delavnic ni opravil, z navedbami, da je na to popolnoma pozabil, pa ni izkazal objektivnega in opravičljivega razloga za neizpolnitev naložene obveznosti. Storilec bi moral upoštevati, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je bila le pogojno odložena izvršitev te sankcije, zato se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje vseh naloženih obveznosti, saj je v njegovem interesu, da do izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride.
V ZP-1 ni zakonske podlage, ki bi omogočala podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti.
ZP-1-UPB3 člen 8, 26, 26/6. ZCes-1 člen 78, 78/7, 78/8. ZCes-2 člen 89, 147. ZJC člen 86.
zakonski znaki prekrška - trajajoč prekršek - nezavestna malomarnost - omilitev kazni - varnost cestnega prometa - postavitev reklamnih objektov - državna cesta
Za trajajoči prekršek je tako značilno, da storilec dlje časa vzdržuje protipravno stanje, pri čemer je vzdrževanje takega stanja sestavni del zakonskega opisa (storilec "uporablja" objekte). Dokler protipravnost ni odpravljena, o zastaranju ni mogoče govoriti. Ker so se objekti brez soglasja uporabljali najmanj še 13. 5. 2022, je bil ugovor zastaranja pravilno zavrnjen.
Ker torej gre za prekršek, ki je lahko storjen iz malomarnosti, odgovorna oseba pa bi se ob potrebni pazljivosti morala zavedati, da se objekte za oglaševanje lahko uporablja le, če so bili postavljeni s soglasjem pristojnega organa, se storilca na zmoto ne moreta sklicevati.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo globe - potrdilo o plačilu
Po vpogledu v potrdilo o plačilu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo plačilo izvedeno s strani storilca na TRR tujega prekrškovnega organa v zahtevani višini (240,00 EUR), vendar že dne 10.2.2022, ko pa, glede na podatke spisa, storilec še sploh ni prejel odločbe tujega prekrškovnega organa. Ta mu je bila namreč vročena šele 10.08.2022 (l. št. 8 v spisu). Zato (zgolj) iz k pritožbi predloženega potrdila o plačilu ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da se plačilo zneska 240,00 EUR nanaša na odločbo pod opr. št. VL9-STR-460/2022. Brez dopolnitve dokaznega postopka tako pritožbeno sodišče ne more presoditi zakonitosti in pravilnosti sklepa o priznanju ter izvršitvi odločbe prekrškovnega organa v Avstriji št. VL9-STR-460/2022 z dne 24.1.2022.
ZDavP-2 člen 85a, 129. ZDavP-2H člen 9. ZP-1 člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - vročanje plačilnega naloga - vročanje pravni osebi - elektronsko vročanje prek portala eDavki - pravilno vročanje po ZUP - nerazumljivi razlogi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krajevna pristojnost - enoten postopek - prekrški pravnih oseb -odgovornost odgovorne osebe
FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.
ZCestn člen 50a, 50a/1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9.
prekrški - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - veljavna elektronska vinjeta - plačilo cestnine - plačilo računa - namenska razlaga - dejanje ni prekršek - ustavitev postopka o prekršku - odstop od sodne prakse
Tedenska e-vinjeta velja sedem zaporednih dni od dneva začetka veljavnosti in velja na dan začetka veljavnosti in nato še šest naslednjih dni.
Storilec je s plačilom računa dne 24. 1. 2023 kupil oziroma plačal tedensko elektronsko vinjeto za motorno vozilo reg. št. ... z veljavnostjo za nazaj.
Navedeno pomeni, da je bila tedenska elektronska vinjeta za motorno vozilo reg. št. ... nedvomno veljavna tudi v času storitve storilcu očitanega prekrška dne 21. 1. 2023.
ZSKZDČEU-1 člen 186, 189, 189/2, 190. ZP-1 člen 214, 214/6.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vročitev odločbe o prekršku - nizozemsko pravo - ugovor krajevne nepristojnosti
Če potrdilo o vročitvi odločbe storilcu ne obstaja, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se celo ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve. Storilec je na zaslišanju z dne 20.3.2025 sicer zatrjeval, da ni prejel nobene listine iz Nizozemske v tej zadevi. Vendar pa iz odgovora nizozemskega organa z dne 3.2.2025 izhaja, da so mu pisanje vročali skladno z nacionalnim pravom, in sicer so prvič pisanje poslali dne 22.8.2023, dva opomina pa so poslali dne 6.11.2023 in 25.12.2023, pri čemer se nobeno od pisanj ni vrnilo kot nevročeno. Tovrstnim navedbam o načinu vročitve organa države članice EU pa sodišče v celoti sledi.