ZFU člen 95, 95/1, 95/1-2. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 15a, 15a/1, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 144, 144/4, 163, 163/9.
akcesorna pridružitvena odgovornost - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - odgovornost odgovorne osebe - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pravica do obrambe v postopku - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - odgovornost za prekršek - opisano dejanje ni prekršek - sprememba sodbe na drugi stopnji - ustavitev postopka o prekršku
Koncept pridružitvene oziroma akcesorne odgovornosti pravnih oseb, kot je določen v prvem odstavku 14. člena ZP-1, temelji na okoliščinah, ki so primarno dejanske narave (storitev prekrška pri opravljanju dejavnosti in storitev prekrška v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe). Enako velja za koncept odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15.a člena ZP-1, ki prav tako na dejanski ravni zahteva ugotovitev povezave med pravno in njeno odgovorno osebo (storitev dejanja pri opravljanju dejavnosti pravne osebe). To pa pomeni, da je potrebno tudi v opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del ali se priloži plačilnemu nalogu, ki storilcu ni vročen na kraju dejanja, konkretizirati podlage za odgovornost pravne in odgovorne osebe, saj gre za odločilne okoliščine dejanskega stanja.
kraj storitve prekrška - prekoračitev hitrosti - naselje - zahteva za sodno varstvo - pravica do izjave
Na fotografiji so vsi potrebni podatki, s katerimi je mogoče konkretizirano in individualizirano opredeliti dejanje, ki se ga očita storilcu. Zgolj nestrinjanje storilca s takšno meritvijo pa ne more vplivati na zakonitost postopka in tako pridobljenih podatkov. Pravilna pa je tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da določbe 17. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ni mogoče razumeti tako, da bi na fotografiji morale biti razvidne oznake ali table, ki označujejo začetek/konec naselja, temveč zadošča, da je razvidna okolica in razmere na cesti, kar je skladno tudi s prakso, ki jo navede storilec.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - zahteva za sodno varstvo - ugoditev pritožbi - pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnik povsem utemeljeno izpostavi, da je sodišče oprlo odločitev na napačne podatke, saj je bila zoper omenjeni plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, s katero je storilec uspel. S sodbo ZSV 108/2023 z dne 10.2.2025 je bilo namreč ugodeno zahtevi za sodno varstvo, postopek zoper storilca zaradi prekrška po 5. tč. 6. odst. 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) pa se je ustavil. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 18.6.2025 (l. št. 72 spisa) izhaja, da so bile pomotoma vpisane KT že izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk. Ob tem, ko je prišlo do očitne pomote pri vpisu kazenskih točk, saj je storilec z vloženo zahtevo za sodno varstvo uspel in plačilni nalog ni postal pravnomočen, pomotoma vpisane KT pa so že izbrisane, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma preuranjeno zaključilo, da obstojijo okoliščine iz drugega odstavka 202.e člena ZP-1. Utemeljeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (drugi odstavek 163. člena ZP-1).
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dvom v prištevnost - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Iz prav nobenega dokaza ne izhaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom v obdolženčevo prištevnost v času storitve prekrška, tudi na zaslišanju dne 24.4.2025 pa obdolženec ni imel pripomb na izveden postopek. Tako trditve zagovornikov v pritožbi, da je bil obdolženec močno opit in zato v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zaradi česar ni mogel podati veljavne izjave, da se strinja z opravljenim preizkusom alkoholiziranost, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na drugi odstavek 113.d člena ZP-1 in ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dolžnost sporočanja spremembe bivališča - vročitev odločbe - prijava na edukacijske delavnice - udeležba na edukacijskih delavnicah - vročanje z javnim naznanilom
Storilec ne more uspeti z navedbo, da sklepa o odložitvi z dne 26.11.2024 ni prejel, ker je bil v tujini, saj se v spisu nahaja povratnica, pisanje z oznako "preseljen" pa se je vrnilo šele februarja 2025, ob priliki vročanja dopisa z dne 24. 2. 2025. Določba 96. člena ZUP veleva, da mora stranka, ki med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Nobenega dvoma ni, da je storilec vedel, da je zoper njega v teku predmetni prekrškovni postopek (nenazadnje je sam podal predlog za odlog), kljub temu pa spremembe svojega bivališča, ko naj bi se preselil v tujino, ni javil. Nobenega dvoma tako ni, da mu je bil sklep o odlogu ustrezno vročen, na uradno prijavljen naslov za vročanje.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je storilec sicer res plačal edukacijske delavnice, vendar že dne 25.9.2024, kar je pred izdajo sklepa o odložitvi, ki je bil izdan šele 26.11.2024. V času pred izdajo sklepa se tako ni mogel prijaviti na delavnice, vsekakor pa bi bil to dolžan storiti takoj po prejemu sklepa in o tem predložiti dokazilo v določenem roku. Storilec pa v nadaljevanju tega potrdila ni predložil, prav tako pa se ni odzval na dopis z dne 24.2.2025, vročen z javnim naznanilom. Iz odgovora Javne agencije RS za varnost prometa z dne 6.6.2025 še izhaja, da storilec še vedno ni v evidenci prijavljenih na edukacijskih delavnicah.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Zaključkov prvostopenjskega sodišča storilec vsebinsko v ničemer ne graja, temveč zapiše zgolj stavek, v katerem zatrjuje, da je slabega finančnega stanja in da prosi za oprostitev plačila takse. Takšnih pavšalnih navedb pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti, saj pritožnik konkretnih trditev v tej smeri sploh ne poda, zato v tem postopku ne more uspeti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - zahteva za sodno varstvo
Postopek s prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in nadaljnji postopek z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo ne more spremeniti datuma nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, temveč zgolj odloži ugotavljanje tega dejstva.1 Kljub vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog je tako pravilna ugotovitev, da je le-ta postal pravnomočen 3.11.2024, kar je dokončno potrjeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišče v Celju ZSV 869/2024 z dne 9.1.2025. Storilčevo stališče, da plačilni nalog ni postal pravnomočen med preizkusno dobo, je tako zmotno.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - nevaren voznik
Sodišče prve stopnje je, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je bil storilec kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je bil spoznan za odgovornega kar štirih hujših prekrškov, s čimer je v roku treh dni več kot za dvakrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ni moč spregledati, da je storilec po lastni izjavi ponovno vozil vinjen tudi 1.5.2025, ko so ga spet ustavili policisti.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da potrebuje vozniško dovoljenje za opravljanje svoje zaposlitve, saj dela na terenu in ker je operativni gasilec, ki se do gasilskega doma ob intervenciji pelje z avtom. Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar le te, četudi bi bile izkazane, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati, kot tudi ne njegove obljube, da se bo trudil voziti po predpisih in brez zaužitega alkohola. Prav tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje okoliščine storjenega prekrška (da je bila nedelja zjutraj, prazna cesta, nikjer nikogar in je zato pospešil preko 70 km/h).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00086497
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-5, 159, 163, 163/4. ZPrCP člen 35, 35/5.
hitri postopek o prekršku - izdaja plačilnega naloga - opis prekrška - prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - dejanje ni dokazano
Ker prekrškovni organ storilcu ni očital načina uporabe mobilnega telefona, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodišče prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška iz plačilnega naloga, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je glede na določbo 159. člena ZP-1 podvržen uradnemu preizkusu.
Pritožbeno sodišče je izhajalo iz v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo za dokazana, ta dejstva pa ne dokazujejo očitka iz plačilnega naloga, zaradi česar je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
ZPrCP člen 8. ZP-1 člen 42, 113a, 113a/1, 113a/2, 113a/3, 159.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - razlaga določb zakona - utemeljen sum - domneva odgovornosti lastnika vozila - pošten postopek - izpodbojnost zakonske domneve - pravica storilca do izjave
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi bil začasni odvzem vozniškega dovoljenja lastniku vozila brez da bi se imel ta možnost izreči o izpodbojni domnevi svoje odgovornosti iz 8. člena ZPrCP, zakonsko čezmeren. Čeprav ZP-1 pošiljanja obvestila o ugotovljeni kršitvi v primeru iz tretjega odstavka 113.a člena izrecno ne določa, pa ta obveznost smiselno izhaja iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 v povezavi z 8. členom ZPrCP, saj se lahko le na ta način domneva odgovornosti lastnika iz 8. člena ZPrCP tudi na dejstveni ravni ustrezno prekrije s pojmom utemeljenega suma, ki je po prvem odstavku 113.a člena ZP-1 pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja storilcu.
pravica do enakega obravnavanja - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ob smiselni uporabi drugega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku vložen prepozno, in sicer po poteku trimesečnega objektivnega roka od dneva zamude. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje storilcu, da je podana nesorazmernost med njegovo kratko prekoračitvijo roka in na drugi strani njegovo pravico do vsebinske obravnave. Pri tem je ključno le to, ali je bil zakonsko določen rok zamujen, okoliščina, za koliko dni je bil rok zamujen, pa pri tem ni relevantna in ne vpliva na pravilnost prvostopenjske odločitve
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola - nevaren voznik
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku tudi zaslišalo storilca, vendar je na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev zaključilo, da ne zaupa storilcu, da prekrškov ne bo več ponavljal, da se storilec očitno ne zaveda negativnih posledic svojih ravnanj ter da gre zato pri storilcu za nevarnega voznika, katerega je potrebno izločiti iz cestnega prometa. Pri tem je sodišče prve stopnje, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je v dobrem letu dni kar za trikrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in to le 4 dni za tem. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, storilec pa se glede na njegovo drzno ravnanje očitno ne zaveda negativnih posledic svojih ravnanj. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da udeležba storilca v programu psihosocialnih delavnic ne bo preprečila, da ne bo ponovno storil prekrškov v cestnem prometu. Tega zaključka ne omajejo v pritožbi zatrjevane okoliščine, da obžaluje prekrške in da potrebuje vozniško dovoljenje za službo.
Ker storilec ni izpolnil naloženih obveznosti, ki so mu bile določene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je program zdravljenja odvisnosti sam predčasno zaključil in se ni več javil v ambulanto, da bi se lahko spremljala uspešnost abstinence od alkohola, niti ni sporočil morebitne (objektivne) razloge za to, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj takšno posledico določa drugi odstavek 202. e člena ZP-1.
ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZFU člen 55, 55/1. ZP-1 člen 66, 66/2, 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/1-8, 155/2.
davčni register - obveznost subjektov vpisa v poslovni register - transakcijski račun - plačilni nalog - plačilni nalog prekrškovnega organa - odločanje prekškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - pravica do obrambe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vabilo za zaslišanje - sodba brez zaslišanja
Določba tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 je jasna in po tej določbi mora vsak poslovni subjekt imeti odprt transakcijski račun, pri čemer zakon ne loči med odprtjem računa v domicilni ali tuji državi, razlika je samo v tem, da pri odprtju računa pri domačem ponudniku plačilnih storitev poslovnemu subjektu ni potrebno obveščati FURS-a, saj FURS ta podatek pridobi po uradni dolžnosti iz registra transakcijskih računov, medtem ko pri odprtju transakcijekega računa v tujini mora poslovni subjekt ta podatek prijaviti na FURS skladno z določbo prvega odstavka 55. člena ZFU.
Poslovna neaktivnost, mirovanje podjetja, zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti.
odgovornost pravne osebe za prekršek - tovor - tovor na vozilu - razbremenitev odgovornosti - dolžno nadzorstvo
Uredba EU št. 561/2006 ne ureja pravil za privezovanje tovora. Ta so določena v Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ki pri 74. členu ne določa nobenih izjem. Tovor mora biti na in v vozilu naložen in pritrjen tako, da (med ostalim) ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa in se ne razsipa ali pada z vozila. V postopku se je izkazalo, da je bil tovor na vozilu, last storilke, neustrezno pritrjen, pri čemer se je prevoz izvajal pri izvajanju dejavnosti storilke. Ne glede na to, da naj bi šlo za intervencijo, so torej izpolnjeni zakonski znaki prekrška po devetem odstavku 74. člena ZPrCP.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - zavrženje pritožbe kot prepozne - zamuda roka za pritožbo
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija (oz. jih celo potrjuje) in ki so skladne z listinami v spisu izhaja, da je bil sklep preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja z dne 3.3.2025 storilcu vročen 11.3.2025. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo, da se je pritožbeni rok tako iztekel v sredo, dne 19.3.2025 ter da je pritožba storilca, vložena 21.3.2025, vložena po izteku pritožbenega roka in zato prepozna.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžnostno ravnanje - dolžno nadzorstvo
Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je pridružitvena odgovornost pravne osebe v zakonu določena, ker gre za prekršek storjen v imenu, s sredstvi in na račun pravne osebe, torej dejansko za njen prekršek. Zato je treba določbo tretjega odstavka 14. člena ZP-1 razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, katere ukrepe je (poleg seznanitve s pravilnim ravnanjem) za preprečitev kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih izvajala pravna oseba in nato presoditi, ali ti ukrepi zadoščajo za ekskulpacijo, oziroma, ali glede na konkretne okoliščine zadeve morda obstajajo še kakšni drugi ukrepi, ki bi bili primerni in sorazmerni in bi jih ob ustrezni skrbnosti pravna oseba morala storiti. Če so tako ukrepi možni in jih pravna oseba ni izvedla, čeprav bi jih lahko, se ne more izogniti odgovornosti za prekršek.
storilec prekrška - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - akcesorna pridružitvena odgovornost - razbremenitev odgovornosti
Kadar neposredni storilec stori prekršek pri opravljanju dejavnosti v imenu pravne osebe, z njenimi sredstvi in za njen račun, je za prekršek odgovorna pravna oseba. Zaradi tesne povezanosti med storitvijo prekrška in dejavnostjo pravne osebe se pravna oseba svoje odgovornosti lahko razbremeni le izjemoma.
Res sta pri urah vožnje navzoča samo kandidat in učitelj vožnje in bi bila zahteva, da drug delavec pravne osebe vsakič sproti na kraju samem preverja, ali se zaposleni drži navodil, prestroga in praktično neizvedljiva, vendar to ne pomeni, da pravna oseba ne bi mogla izvajati občasnih preverjanj na kraju samem, občasnih razgovorov z zaposlenim o tem, kdaj izpolnjuje evidenčni karton in dnevni razvid vožnje ter kako preverja, ali imajo kandidati zaščitno opremo. Prav tako je od nje mogoče pričakovati, da ne glede na to, da je zaposlene že seznanila z njihovimi obveznostmi, občasno ponovno opozarja na pravilno in pravočasno izpolnjevanje dokumentacije o vožnjah in na ta način osvežuje njihovo znanje.
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/2, 59a/3.
nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - napoved zahteve za sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva - plačilo polovičnega zneska globe - vročitev zagovorniku - vročitev odločbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo - odpoved pravici - odpoved pravici do zahteve za sodno varstvo
Polovično plačilo globe, (ne)napoved zahteve za sodno varstvo ali njen umik so instituti pritožbenega prava, ki se medsebojno dopolnjujejo, vsem pa je značilno, da stranka z njihovo uporabo izrazi voljo, da se pravici do pravnega sredstva odpove.
Storilka je polovično globo plačala pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 57.c člena ZP-1 pravico do zahteve za sodno varstvo izgubila, kar velja tudi v primeru, ko je zagovorniku odločba o prekršku bila vročena kasneje, saj je tudi v tem primeru storilka (kršiteljica) polovično plačilo globe izvršila pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo.