PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00065702
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - izrečene kazenske točke - vložitev pravnega sredstva - nepopolna vloga - podpis vloge - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.
hitri postopek o prekršku - identiteta storilca - prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava na policiji - nezakonit dokaz - anonimna priča - zbiranje dodatnih informacij - preverjanje podatkov - prepoznava storilca - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedi prič - dopustnost dokaza - dokazni postopek
Oprava prepoznave predpostavlja, da je oseba, ki opravlja prepoznavo, to osebo predhodno že videla. ZNPPol v tretjem odstavku 46. člena določa le, da mora biti zagotovljeno, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala, zato dejstvo, da je priča B. B. videl storilca in nato njegovo fotografijo na njegovem Facebook profilu na dan storitve prekrškov, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izvedene prepoznave na policiji, poleg tega so bile pri postopku prepoznave uporabljene fotografije, ki so bile pridobljene iz uradnih evidenc CRP RS.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je dobljeni podatek o tem, da naj bi šlo za A. A., preverila tako, da je z zbiranjem dodatnih informacij oziroma kontrolo tega podatka na družbenem omrežju Facebook ugotovila, da gre za isto osebo, kot je obravnavana. V takem primeru storilec ni v slabšem položaju kot prekrškovni organ, saj nobeden nima možnosti zaslišanja tega neznanega moškega. Tudi sicer dejstvo, da ni jasno, kdo je bil ta neznani moški, ni odločilno, ker je podatek, ki ga je posredoval, postal del procesno veljavnih dokazov, saj je bil potrjen z opravo prepoznave pred policijo, sodišče pa je nato pričo, ki je opravljala prepoznavo, tudi zaslišalo in njeno izpoved dokazno ocenilo.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - prepozna zahteva - vročanje - fikcija vročitve - dvom v pravilnost vročitve
Storilca imata možnost domnevo o resničnosti podatkov vročilnice izpodbiti, vendar je trditveno in dokazno breme za take trditve na njiju. Sodišču zgolj na podlagi zapisa, da sta pisanje prejela 12.12.2022, ni bilo treba opravljati nobenih dodatnih poizvedb. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo dodatno aktivnost sodišča mogoče zahtevati le v primeru, da na podlagi navedb strank nastane utemeljen dvom v pravilnost vročitve.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - globa za prekršek - izrek opomina
Pritožniki so pojasnili, da je do zaposlitve prišlo zaradi posebnih razmer (bolezen zaposlenega varnostnika in organizacija prireditve), do zaposlitve je prišlo med vikendom, delodajalec je prijavo podal tri dni po sklenitvi pogodbe, storilci za istovrstni prekršek še niso bili kaznovani, s prekrškom ni nastala nobena škoda. Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o prekrških se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost. Ob upoštevanju prej opisanih okoliščin, predvsem pa dejstva, da gre za prvi tovrstni prekršek, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločbo o sankciji spremenilo, tako da je namesto globe vsem trem storilcem izreklo opomin.
ZPrCP člen 27, 27/8, 42, 42/4, 43, 43/5, 98, 98/2, 107, 107/12. ZVoz-1 člen 64, 64/6.
obdolžilni predlog - nezakonit dokaz - izločitev dokazov - video posnetek kot dokaz
Ob tem, ko je dogajanje na posnetku, iz katerega se ne vidi niti osebnega avtomobila in registrske številke niti ne obraza voznika, skladno z izpovedbami policistk (da sta se zapeljali za obdolžencem, ga ustavljali s prižganimi modrimi lučmi na parkirišču hotela F. ter pristopili do vozila), katere sodišče prve stopnje ocenjuje kot prepričljive in verodostojne, sodišče druge stopnje pa to iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, potrjuje, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so navedbe, da je bil posnetek nadzornih kamer prirejen in premontiran, ne le neargumentirane, temveč tudi hipotetične.
ZP-1 člen 71, 90, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 8, 46, 46/6, 46/6-2.
prekoračitev hitrosti - procesna jamstva - domneva odgovornosti lastnika vozila - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je prekršilo tako načelo ugotavljanja materialne resnice iz 68. člena ZP-1, kot tudi načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter minimalna pravna jamstva storilca v prekrškovnem postopku iz 29. člena URS, saj ni enako skrbno preiskalo okoliščine in ugotavljalo dejstva, ki storilca obremenjujejo, kot tudi dejstva, ki so mu v korist, ampak se je ukvarjalo le z okoliščinami, ki storilca obremenjujejo.
Sicer je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da se je storilec z vložitvijo ZSV izjavil o prekršku, vendar pa pravica do poštenega postopka zajema tudi pravico obrambe do izvajanja dokazov v svojo korist z vsemi dokaznimi sredstvi, pravico storilca, da je seznanjen z vsem procesnim gradivom, o katerem se lahko izjavi ter pravico storilca, da je navzoč pri izvajanju dokazov.
Pri tem pa je bistvo pravice do poštenega postopka tudi pravica storilca, da je na sojenju neposredno navzoč in da se lahko neposredno pred sodiščem izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. V njegovi navzočnosti morajo biti v skladu z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti izvedeni dokazi, na katerih temelji odločitev.
hitri postopek o prekršku - ugotovljeno dejansko stanje - dopustni pritožbeni razlog - nedovoljenost pritožbe
Storilka v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da pešcu ni dala prednosti. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog.
ZUP člen 86, 86/1, 86/2, 86/3, 86/4, 86a, 86a/1, 86a/3, 86a/4, 89, 89/1. ZDavP-2 člen 85a, 85a/6.
pooblaščenec za vročitve - obseg pooblastila
V predmetni zadevi je prekrškovni organ Finančna uprava RS, vendar ne gre za prekršek iz področja davčnih obveznosti. Določba 85.a člena ZDavP-2 ureja vročanje dokumentov le davčnim zavezancem.
Ker niti Zakon o finančni upravi (ZFU) niti ZDCOPMD ne določata, kako vročajo prekrškovni organi odločbe o prekrških, izdane v zvezi s preverjanjem prevoza v cestnem prometu – konkretno potrditve uporabe vozila s prevoznikovo kartico na začetku uporabe vozila, se skladno z določbo prvega odstavka 58. člena ZP-1 glede vročanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16. ZP-1 člen 66, 66/2, 159.
predpis, ki določa prekršek - prekoračitev hitrosti - sprememba materialnega predpisa
Za ugotovitev odločilnih dejstev v zvezi z očitanim prekrškom prekoračitve hitrosti, posnetek vozila, katerega hitrost je bila izmerjena, ni nujen. Zahtevo po slikovni dokumentaciji namreč Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (v nadaljevanju: Pravilnik) določa le za samodejne in nesamodejne merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke. Nesamodejni merilniki hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, pa morajo glede na določbo 16. člena Pravilnika imeti le takojšen prikaz rezultata, ki mora biti prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve.
Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano.
ZJN-3 člen 21, 21/1, 21/1-a, 111, 111/1, 111/1-2. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZJN-3B člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - kršitev materialnih določb zakona - mejna vrednost - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - dejanje ni prekršek
Z ZJN-3B se je na splošnem področju mejna vrednost za oddajo javnega naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj z 20.000,00 EUR zvišala na 40.000,00 EUR, kar pomeni, da se od 1. 1. 2022 ZJN-3 ne uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je na splošnem področju za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj nižja od 40.000,00 EUR.
S sklenitvijo pogodbe je bilo odpravljeno protipravno stanje, ki ga je obdolženec povzročil z izdajanjem naročilnic, zato mu ni mogoče očitati, da je nezakonito oddal javno naročilo v višini 41.993,03 EUR brez DDV. Pogodba je bila namreč sklenjena po izvedenem postopku javnega naročanja, zato sodišče prve stopnje sorazmernega dela vrednosti javnega naročila iz te pogodbe (8.710,42 EUR brez DDV) ne bi smelo všteti v inkriminirano količino, ki je bila po naročilnicah oddana brez ustreznega postopka javnega naročanja, saj je na takšen način del zakonito oddanega javnega naročila napačno vštelo v nezakonito javno naročilo.
ZCes-1 člen 32, 32/15, 32/15-1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 159, 163, 163/9.
vožnja v konvoju - udeležba - sodelovanje pri storitvi prekrška - konkretizacija - izredni prevoz - opis prekrška - dejanje ni prekršek
Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno usklajeno sodelujejo pri storitvi prekrška. Zgolj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška in ne omogoča identifikacije, kdo izmed treh voznikov je prevoz opravljal v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz.
zastaranje - zastaranje postopka o prekršku - zadržanje teka roka
Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - sprememba odločbe - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
Ker 3. točka četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 določa, da mora domače sodišče v primeru, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, je sodišče prve stopnje opravilo ustrezne poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje.
Ta dopis je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 5. 10. 2022, vendar sodišče nanj vse do 24. 1. 2023, ko je bila zadeva predložena pritožbenemu sodišču v reševanje, ni dobilo nobenega odgovora.
Ob taki procesni situaciji je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, saj se glede na menjalni tečaj v času izdaje odločbe plačani znesek ujema z zneskom 2/3 izrečene kazni in stroškov postopka, plačilo pa je bilo izvršeno v roku 4 dni od izdaje odločbe na račun Ministrstva za finance Republike Hrvaške.
Ker je torej v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, sodišče prve stopnje ugotovilo, da je voznik pred vožnjo dne 31. 5. 2020, ki jo je opravil po naročilu in odredbi samostojnega podjetnika in pri kateri je prekrškovni organ ugotovil zgoraj povzete nepravilnosti samostojnega podjetnika opozoril na v tem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (v zvezi s tedenskim počitkom, licenco, tehnično opremo in prevozno kartico), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je storilec izvedel vse ukrepe v okviru dolžnega nadzorstva.
kontrolni pregled tahografa - nalaganje tovora na kamion - odmor med delovnim časom
Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ..., da so tovor tega dne na vozilo naložili delavci naročnika prevoza v času pod 10:40 do 11:45 ure ter da je bil v času od 10:40 do 11:45 na tahografu označen odmor oziroma počitek, so povsem jasni in pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je storilec izpolnil vse objektivne znake prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD, saj iz tahografskega zapisa dogodek v zvezi z nalaganjem tovora ni bil razviden in je zato storilec preklopne mehanizme tahografa uporabljal nepravilno.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - pravica do obrambe - izvajanje dokazov
Storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. V kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.
dopustnost pritožbe - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi
V skladu z določbami ZP-1 je mogoče odločitve pritožbenega sodišča izpodbijati zgolj z izrednim pravnim sredstvom tj. zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa jo lahko vloži le Vrhovno državno tožilstvo.