napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 11a, 11a/2, 57, 57/1, 57/4, 57/5, 65, 65/5, 66, 66/2, 155, 155/2, 163, 163/8. ZNPPol člen 33, 33/1, 39.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zakonski znaki prekrška - kršitev pravice do izjave - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe - kršitev pravice do obrambe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - upoštevni pritožbeni razlogi - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - uradni preizkus izpodbijane sodbe - kazenska ovadba
Napoved izdaje plačilnega naloga in ustna predstavitev storjenega prekrška storilcu na kraju dejanja v primeru naknadne izdaje plačilnega naloga in vročitve tega naloga po pošti ne more nadomestiti ali preseči zakonske določbe iz četrtega odstavka 57. člena ZP-1, ki kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov določa kot obvezno sestavino oziroma prilogo plačilnega naloga, ki se vroča po določbah ZUP. Storilcu, ki plačilni nalog prejme po pošti, se ne glede na informacije, ki jih je prejel na kraju dejanja, pravica do izjave ob upoštevanju četrtega odstavka 57. člena ZP-1 zagotovi s tem, da skupaj s plačilnim nalogom prejme tudi kratek opis dejanskega stanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00088426
ZP-1 člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 62/1-2, 65, 65/2, 144, 144/1. ZUP člen 35, 35-1. ZJRM-1 člen 7, 7/2. URS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
postopek o prekršku - izdaja plačilnega naloga - nedostojno vedenje do uradne osebe - policist - izločitev uradne osebe - načelo nepristranskosti
V primeru, ko o prekršku nedostojnega vedenja odloči oziroma izda plačilni nalog policist, do katerega se je storilec nedostojno vedel, nedvomno obstaja konflikt interesov, ki zahteva izločitev te uradne osebe (policista) prekrškovnega organa iz postopka odločanja v hitrem postopku o prekršku zoper storilca.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00087601
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - izpolnitev z odločbo naloženih obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - rok za opravo programa - podaljšanje roka - razlogi za neizpolnitev obveznosti
Storilec priznava, da edukacijskih delavnic ni opravil, z navedbami, da je na to popolnoma pozabil, pa ni izkazal objektivnega in opravičljivega razloga za neizpolnitev naložene obveznosti. Storilec bi moral upoštevati, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je bila le pogojno odložena izvršitev te sankcije, zato se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje vseh naloženih obveznosti, saj je v njegovem interesu, da do izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride.
V ZP-1 ni zakonske podlage, ki bi omogočala podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti.
ZP-1-UPB3 člen 8, 26, 26/6. ZCes-1 člen 78, 78/7, 78/8. ZCes-2 člen 89, 147. ZJC člen 86.
zakonski znaki prekrška - trajajoč prekršek - nezavestna malomarnost - omilitev kazni - varnost cestnega prometa - postavitev reklamnih objektov - državna cesta
Za trajajoči prekršek je tako značilno, da storilec dlje časa vzdržuje protipravno stanje, pri čemer je vzdrževanje takega stanja sestavni del zakonskega opisa (storilec "uporablja" objekte). Dokler protipravnost ni odpravljena, o zastaranju ni mogoče govoriti. Ker so se objekti brez soglasja uporabljali najmanj še 13. 5. 2022, je bil ugovor zastaranja pravilno zavrnjen.
Ker torej gre za prekršek, ki je lahko storjen iz malomarnosti, odgovorna oseba pa bi se ob potrebni pazljivosti morala zavedati, da se objekte za oglaševanje lahko uporablja le, če so bili postavljeni s soglasjem pristojnega organa, se storilca na zmoto ne moreta sklicevati.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo globe - potrdilo o plačilu
Po vpogledu v potrdilo o plačilu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo plačilo izvedeno s strani storilca na TRR tujega prekrškovnega organa v zahtevani višini (240,00 EUR), vendar že dne 10.2.2022, ko pa, glede na podatke spisa, storilec še sploh ni prejel odločbe tujega prekrškovnega organa. Ta mu je bila namreč vročena šele 10.08.2022 (l. št. 8 v spisu). Zato (zgolj) iz k pritožbi predloženega potrdila o plačilu ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da se plačilo zneska 240,00 EUR nanaša na odločbo pod opr. št. VL9-STR-460/2022. Brez dopolnitve dokaznega postopka tako pritožbeno sodišče ne more presoditi zakonitosti in pravilnosti sklepa o priznanju ter izvršitvi odločbe prekrškovnega organa v Avstriji št. VL9-STR-460/2022 z dne 24.1.2022.
ZDavP-2 člen 85a, 129. ZDavP-2H člen 9. ZP-1 člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - vročanje plačilnega naloga - vročanje pravni osebi - elektronsko vročanje prek portala eDavki - pravilno vročanje po ZUP - nerazumljivi razlogi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krajevna pristojnost - enoten postopek - prekrški pravnih oseb -odgovornost odgovorne osebe
FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.
ZSKZDČEU-1 člen 186, 189, 189/2, 190. ZP-1 člen 214, 214/6.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vročitev odločbe o prekršku - nizozemsko pravo - ugovor krajevne nepristojnosti
Če potrdilo o vročitvi odločbe storilcu ne obstaja, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se celo ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve. Storilec je na zaslišanju z dne 20.3.2025 sicer zatrjeval, da ni prejel nobene listine iz Nizozemske v tej zadevi. Vendar pa iz odgovora nizozemskega organa z dne 3.2.2025 izhaja, da so mu pisanje vročali skladno z nacionalnim pravom, in sicer so prvič pisanje poslali dne 22.8.2023, dva opomina pa so poslali dne 6.11.2023 in 25.12.2023, pri čemer se nobeno od pisanj ni vrnilo kot nevročeno. Tovrstnim navedbam o načinu vročitve organa države članice EU pa sodišče v celoti sledi.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razlogi za zavrnitev - vročitev
Pritožbenemu sodišču se je vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje oz. je takšno potrdilo avstrijskega organa lahko razlog za domnevo, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah (tretji odstavek 20. člena Okvirnega sklepa sveta 2005/214/PNZ). Tako je zaključek sodišča prve stopnje, da razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve niso podani, preuranjen.
ZP-1 člen 19a, 19a/2, 19a/3, 163, 163/9, 168, 192b, 192b/1, 192b/3, 192b/6, 202c. ZBPP člen 13.
postopek za odreditev nadomestnega zapora - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - vsebinsko odločanje - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prisilna izterjava globe - upravna izvršba - neuspešna izterjava - napačna uporaba materialnega prava
Ko storilec predlaga plačilo globe z delom v splošno korist v okviru postopka nadomestnega zapora, sodišče ne ugotavlja več, ali je storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, saj izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dejstva, da upravna izvršba oziroma prisilna izterjava glob ni bila uspešna. Neuspešna upravna izvršba je eden od pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora, v okviru katerega lahko storilec predlaga dela v splošno korist, zato je domneva iz prvega odstavka 192.b člena (da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena izpolnjen) neizpodbojna.
ZCestn člen 50a, 50a/1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9.
prekrški - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - veljavna elektronska vinjeta - plačilo cestnine - plačilo računa - namenska razlaga - dejanje ni prekršek - ustavitev postopka o prekršku - odstop od sodne prakse
Tedenska e-vinjeta velja sedem zaporednih dni od dneva začetka veljavnosti in velja na dan začetka veljavnosti in nato še šest naslednjih dni.
Storilec je s plačilom računa dne 24. 1. 2023 kupil oziroma plačal tedensko elektronsko vinjeto za motorno vozilo reg. št. ... z veljavnostjo za nazaj.
Navedeno pomeni, da je bila tedenska elektronska vinjeta za motorno vozilo reg. št. ... nedvomno veljavna tudi v času storitve storilcu očitanega prekrška dne 21. 1. 2023.
Po določbi prvega odstavka 26. člena ZIKS-1 je pritožba dovoljena (le) zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega in petega odstavka 25. člena (če je sodišče prve stopnje prošnjo zavrnilo ali jo zavrglo), ne pa tudi, če ji je ugodilo (četrti odstavek 25. člena ZIKS-1).
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
V predmetnem postopku ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec, ki je državljan Ukrajine s statusom začasne zaščite v RS, nujno potrebuje vozniško dovoljenje, ki mu omogoča preživetje, saj delo opravlja po gradbiščih po vsej Sloveniji. Pritožba navedeni sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi s trditvami, da je vožnja z osebnim vozilom z storilca življenjsko pomembna in naj se preučijo možnosti o milejši obliki sankcije. S takimi trditvami razveljavitve izpodbijanega sklepa sicer ne more doseči, saj na zaključek sodišča prve stopnje o izpolnitvi pogojev po določbi tretjega odstavka v zvezi z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 ne morejo vplivati, je pa na tem mestu zato izpostaviti obrazložitev v 8. točki izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje storilca poučilo tako o možnosti, kot o rokih za vložitev predloga za odlog izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen - izpodbijanje dejanskega stanja - načelo vzajemnosti - dejanski stan prekrška
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec navaja, da registrska številka ... sploh ne obstaja v registru motornih vozil, saj so bile to stare jugoslovanske tablice in to naj bi bil traktorske tablice. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo sorazmernosti - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožba ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo za storilca imela izguba vozniškega dovoljenja. Storilec namreč pojasnjuje, da si želi ustvariti družino, da je trenutno brezposeln (sicer je inženir informatike) in v slabem finančnem stanju, da vozniško dovoljenje zanj predstavlja preživetje in da v vmesnem času ni užival alkohola. Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, pritožbeno izpostavljene okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je šlo le za tehnično težavo, ko ni mogel plačati cestnine s kartico in ni imel gotovine, da je želel počakati na pomoč, pa ni nihče od osebja pristopil, da ni imel namena izogniti se plačilu ter da naj sodišče vpogleda videoposnetke s kraja. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - načelo vzajemnega priznavanja
Pritožbeno sodišče, glede na 5. člen Okvirnega sklepa 2005/214/PZ z dne 24.2.2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in glede na 2. točko prvega odstavka 188. člena ZSKZDČEU-1, ugotavlja, da se denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu (kot v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek po Zakonu o pravilih v cestnem prometu), priznajo in izvršijo brez ugotavljanja dvojne kaznivosti ter storilec ne more uspeti z navedbami, da ne bi bil sankcioniran po avstrijskem zakonu.
Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - obročno plačilo globe - prošnja za obročno plačilo
Storilec v pritožbi zatrjuje, da bi globo že zdavnaj poravnal, ampak je zaradi zdravstvenih težav izgubil službo, zato nima finančnih sredstev za plačilo globe. Pritožbeno sodišče glede teh navedb ugotavlja, da storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razloga za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, o dopustnosti priznanja in izvršitve utemeljeno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši. Prav tako pa je bil storilec že v izpodbijanem sklepu v točki 8 poučen, da lahko prošnjo za obročno plačilo vloži po poteku roka za plačilo te denarne sankcije (ki izteče 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa) pri Finančni upravi Republike Slovenije. Sodišče namreč samo ne more odobriti obročnega plačila globe, zato je to možno potrebno preveriti pri FURS.
ZFU člen 95, 95/1, 95/1-2. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 15a, 15a/1, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 144, 144/4, 163, 163/9.
akcesorna pridružitvena odgovornost - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - odgovornost odgovorne osebe - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pravica do obrambe v postopku - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - odgovornost za prekršek - opisano dejanje ni prekršek - sprememba sodbe na drugi stopnji - ustavitev postopka o prekršku
Koncept pridružitvene oziroma akcesorne odgovornosti pravnih oseb, kot je določen v prvem odstavku 14. člena ZP-1, temelji na okoliščinah, ki so primarno dejanske narave (storitev prekrška pri opravljanju dejavnosti in storitev prekrška v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe). Enako velja za koncept odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15.a člena ZP-1, ki prav tako na dejanski ravni zahteva ugotovitev povezave med pravno in njeno odgovorno osebo (storitev dejanja pri opravljanju dejavnosti pravne osebe). To pa pomeni, da je potrebno tudi v opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del ali se priloži plačilnemu nalogu, ki storilcu ni vročen na kraju dejanja, konkretizirati podlage za odgovornost pravne in odgovorne osebe, saj gre za odločilne okoliščine dejanskega stanja.