ZPP člen 133, 139, 142, 224, 286b. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
vročanje sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - ovojnica za vročanje po pošti - domneva o resničnosti vsebine javne listine - pravočasno grajanje procesnih napak - prepozen ugovor dolžnika
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran ovojnice in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na to obvestilo. Dolžnik je bil tako z okoliščinami glede načina vročanja s fikcijo seznanjen oziroma bi mu le te ob zadostni skrbnosti glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi ugovora.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049061
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/4. SPZ člen 73, 75.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - gradnja večstanovanjskega objekta - splošna koristna dejavnost - imisije - ukrepi za preprečitev škode - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.
ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
osebna vročitev - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj - varen elektronski predal - vročanje v varen elektronski predal - obvestilo o prispeli pošiljki - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju. Da se bo s potekom tega roka (in ne po poteku, kot to dolžnik zmotno uveljavlja v pritožbi), vročitev štela za opravljeno, je bil dolžnik tudi poučen v obvestilih o prispelih elektronskih pošiljkah.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.
Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.
pritožba - predložitev pooblastila - deponiranje pooblastila - generalno pooblastilo - pooblastilo za vložitev pravnega sredstva
ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebni stroški - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, je le-to najprej ugovor dolžnice ocenilo kot (dovolj) obrazložen in v zadevi celo (še po odgovoru upnika na ugovor dolžnice) razpisalo narok, ki ga je kasneje preklicalo. Ugovor je kot obrazložen (sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžničinega ugovora upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložen ugovor dolžnika, in ga opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanj ne bo odgovoril) upniku tudi vročilo v odgovor. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžničinim trditvam o dogovorjenem odlogu plačila tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval. Sodišče prve stopnje je očitno, tudi še po prejemu upnikovega odgovora na ugovor, ugovor dolžnice obravnavalo kot obrazložen, saj je v zadevi razpisalo narok za obravnavo ugovora in nanj tudi vabilo priče, ki pa ga je nato preklicalo šele po tem, ko je upnik z vlogo z dne 6. 4. 2021 opozoril, da ugovor standarda obrazloženosti ne dosega. Pritrditi gre zato pritožbi, da sta bili obe vlogi v odgovor na ugovor dolžnice za ta postopek in njegovo nadaljevanje potrebni.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 227, 280, 296, 383, 392, 408, 409. ZIZ člen 38, 38/5.
odmera stroškov izvršilnega postopka - začetek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - uveljavljanje terjatev v stečaju - zaključek stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika
Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - slabo zdravstveno stanje dolžnika - trajanje odloga - kronična bolezen
Sodišče prve stopnje je sledilo dolžničinim trditvam o slabem zdravstvenem stanju in negativnem vplivu takojšnjega nadaljevanja izvršbe s prodajo nepremičnine, ki dolžnici predstavlja dom in znano okolje, v katerem kljub napredujoči demenci nekako še znajde. A ker je v skladu s šestim odstavkom 74. člena ZIZ iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona izvršbo dovoljeno odložiti najdlje za tri mesece, sodišče ni imelo podlage za daljši odlog. Ne gre torej za to, da sodišče težki zdravstveni situaciji dolžnice ne bi verjelo ali je razumelo ter je ne bi upoštevalo. Zakon, na katerega je sodišče vezano, v takih primerih ne daje podlage za daljši odlog.
Tudi v kolikor se bo dolžnica trudila nadzorovati svoje zdravstveno stanje, le to, ki je v pretežni meri kronično, ne more biti razlog za odlog izvršbe v nedogled. O tem, kaj predstavlja posebej upravičeni razlog za odlog izvršbe se je izoblikovala obširna in enotna sodna praksa, in sicer so upoštevni le taki življenjsko izjemni dogodki, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece. Kronična bolezen sama po sebi brez trenutnih izjemnih okoliščin, četudi se zdravstveno stanje slabša, zato ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.
OZ člen 288. ZPP člen 337, 337/1, 340. ZIZ člen 53, 53/2, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o načinu plačila obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrstni red plačil obveznosti - nova dejstva v pritožbi - prekluzija dejstev
Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz listine (izpisek kartice klienta - prilogi B2 in B3), ki jo je predložil dolžnik glede obračuna dolga, ne izhaja, na kaj se ta nanaša oziroma, da bi se nanašala na obravnavano zadevo. S tem sama listina nima ustreznega dokaznega pomena. Zaradi neizpolnjenega dokaznega bremena, ki je bil glede dogovora o obračunu dolga na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), mora sodišče slediti zakonski ureditvi vrstnega reda pri delnih plačilih iz 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na tak način opredeljenemu preostanku neplačane obveznosti iz izvršilnega naslova.
načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - utemeljen ugovor dolžnika
Sodišče je v skladu z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člen ZIZ), kar pomeni, da ne sme širiti presoje mimo v izreku zapisane obveznosti in tudi ne opraviti dodatne presoje v tej zvezi odločilnih dejstev, za kar se neutemeljeno zavzemajo upniki, ki želijo v tem izvršilnem postopku doseči presojo ustreznosti nepremičnine, čeprav se dajatveni del sodbe ne nanaša na uveljavljanje stvarnih napak. Iz izreka izhaja obveznost pozvati upravnika k prevzemu skupnih delov stavbe in omogočiti njihov prevzem. Navedeno ravnanje je zakonsko opredeljeno v 19. členu v zvezi z določilom tretjega odstavka 22. člena ZVKSES.
ZIZ člen 23, 24, 24/1, 41, 41/2, 41/5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12, 12/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - izpisek odprtih postavk - pravni naslednik izbrisane družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna (to je tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi). Upnik kot fizična oseba s svojo opredelitvijo listine, kot jo je podal v predlogu za izvršbo, ni izkazal, da bi s takšno listino razpolagal.
Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev. Odlog izvršbe tedaj je dopusten le, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače. Temeljno izhodišče ustreznega ravnotežja ni absolutna prednost dolžnika, ker gre za poseg v njegov dom, ampak dolžnik, ki mu je bila z izvršilnem naslovom naložena izselitev, nosi tudi sam obveznost, da se obrne na socialne službe in aktivno pristopi k reševanju svoje socialne stiske v razumnem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00049353
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/1-2, 17/2, 17/2-2, 20, 20.a, 20.a/1, 20.a/3, 20.a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 72. ZPotK člen 2, 2/2, 13, 13/1, 13/2. OZ člen 402, 402/1, 1025. ZPP člen 213, 213/1.
hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zamuda s plačilom - izvršba - potrošnik - izvršilni naslov - neobstoj izvršilnega naslova - odstop kreditodajalca od pogodbe - zapadlost terjatve - pisno obvestilo - primeren dodatni rok - solidarno poroštvo
Po prvem odstavku 13. člena ZPotK ima kreditodajalec pravico, da zahteva plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudi začetnega ali dveh zaporednih obrokov. Pred izjavo, da razdira pogodbo, pa mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni (drugi odstavek 13. člena ZPotK). V skladu s citirano določbo mora upnik za uresničitev odpoklicne pravice ter posledično zapadlosti celotnega preostalega dolga z učinkom neposredne izvršljivosti izpolniti dva pogoja. Kot prvo mora dokazati, da je dolžnika pisno opomnil na plačilo ter mu določil najmanj 15 dnevni dodatni rok za plačilo obveznosti. Šele, če dolžnik tudi v tem roku svojih obveznosti ne plača, pa lahko upnik ponovno s pisnim obvestilom odpove kreditno pogodbo.
Pritožnik zatrjuje, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialno pravo napačno razloženo, vendar ne navede, na katera dejstva se ta očitek nanaša in v čem (kako) je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljevali, vselej jasno in opredeljeno navesti. Tej obveznosti se pritožnik ne more izogniti niti s sklicevanjem na trditve, ki jih je že podal pred sodiščem prve stopnje.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
Iz samega besedila 1. točke 7. člena Uredbe št. 655/2014 izhajata dva ključna vsebinska pogoja za ugoditev predlogu za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa dolžnika v tujini: izkazanost nujnosti takšnega posega in izkazanost dejanskega tveganja, da bo brez takšnega ukrepa kasnejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali precej otežena. Kot konkretizirano (subjektivno) ravnanje dolžnika bi bilo sicer mogoče obravnavati navedbe upnika v zvezi z obremenjevanjem premoženja (ustanavljanjem zastavnih pravic na premičninah), vendar zgolj dejstvo ustanovitve zavarovanja oziroma nevložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, samo po sebi ne izkazuje neutemeljenosti takšnega ravnanja dolžnika v odnosu do drugih njegovih upnikov (pa čeprav so to dejansko povezane družbe, kot to trdi upnik). Morebitna neobičajnost takšnega ravnanja dolžnika še ne dokazuje, da so te terjatve preostalih upnikov fiktivne oziroma drugače neutemeljene in da je zato ravnanje oziroma opustitev dolžnika v zvezi s temi šteti za izigravanje preostalih upnikov.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - ugovor delnega poplačila dolga
Dolžnika v tej fazi postopka, ko sodišče le še razdeli kupnino, ne moreta biti uspešna z nasprotovanjem višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2013. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje bi morebitna delna plačila, ki se nanašajo na obdobje pred izdajo sklepa o izvršbi, morala uveljavljati z rednim ugovorom, sedaj pa jih sodišče v tem postopku ne more več presojati.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - izbira metode cenitve - dokazna ocena sodišča - popolnost izvedenskega mnenja - sodelovanje v dokaznem postopku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnici je bilo z možnostjo večkratne podaje pripomb zagotovljeno učinkovito sodelovanje v postopku. Odgovor cenilca z dne 19. 4. 2021 se je nanašal na strošek legalizacije, ki pa ga sodišče prve stopnje nato pri cenitvi ni upoštevalo in za njegov znesek ni znižalo vrednosti, česar dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija, saj ji je v korist. Po pojasnjenem ni bila prizadeta njena pravica do izjave.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047797
ZIZ člen 23, 23/1, 38, 38/5, 41. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 11, 12, 18, 27, 27/1, 39, 39-5. OZ člen 299.
verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vlaganje predlogov za izvršbo na predpisanih obrazcih - priglasitev stroškov postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - z uporabo informacijskega sistema izdana odločba - izvršilni stroški - dolžnost povrnitve stroškov postopka - kriterij potrebnosti stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - stroški poizvedb - stroški opomina - stroški opominjanja - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.
Stroškov za pošiljanje opominov ni mogoče šteti kot del izvršilnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi bili neposredno povezani z izvršbo oziroma zanjo potrebni. Skladno z ZIZ sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve (prvi odstavek 23. člena ZIZ) in druge podatke, predpisane v 41. členu ZIZ. Povedano drugače, tudi če je upnik za to, da je terjatev zapadla, dolžniku moral poslati opomin, je strošek le-tega mogoče šteti le kot strošek, povezan s samo terjatvijo oziroma njeno zapadlostjo, ne pa kot strošek, potreben za izvršilni postopek. ZIZ opomina nikjer v svojih določbah namreč ne določa kot procesne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/6.
potrebni stroški za izvršbo - kilometrina - potni stroški izvršitelja
Upnik nima pravice do povrnitve vseh nastalih stroškov, ampak le tistih, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Pri tem se zasleduje cilj, da se dolžnika obremeni z najmanjšo mero še potrebnih stroškov glede na merilo smotrnosti. Tudi z določbo šestega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) se zasleduje ta cilj. Citirana določba predpisuje, da v primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški nastali na območju izven tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
OZ člen 356, 365, 369. ZIZ člen 9, 31, 44, 44/3, 53, 53/2, 138, 147.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje pravice do izterjave - ugovor po izteku roka - ugovor zoper odredbo - pretrganje zastaranja
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot je obravnavani postopek, je poseben postopek, v katerem sta združena pravdni postopek za izdajo plačilnega naloga in izvršilni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Hkrati na podlagi iste zakonske določbe sodišče že dovoli izvršbo, ki se prične opravljati po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in poteku roka za prostovoljno izpolnitev.