ZIZ člen 171. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3.
pristop k izvršbi na nepremičnino - razdružitev postopkov - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za samostojno vodenje predmetne zadeve po vsebini predstavlja odločitev o združitvi oziroma razločitvi postopka in gre torej za odločbo, ki se nanaša na vodstvo postopka, oziroma za sklep procesnega vodstva. Zoper take sklepe pa glede na izrecno določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pritožbe.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00069634
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/4, 72/7, 73, 73/1, 73/5, 362.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - izvršilni postopek - zahteva za izločitev sodnika - pravica do posebne pritožbe - razlogi za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodnika - subjektivni test - objektivni test - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča
Upnikovo nestrinjanje z vsebinskimi odločitvami sodnice, ki jih je sprejela v konkretni zadevi, ne morejo biti razlog za izločitev in zgolj zato, ker sodnica ne pritrjuje upniku, še ni nepristranska. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predlagateljeva zahteva za izločitev ne vsebuje okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskost sodnice, saj način vodenja postopka ter odločitve v zvezi s tem ne predstavljajo razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti o sodničini pristranskosti. Pritožnik niti v zahtevi, niti v pritožbi ni navedel ničesar drugega kot nestrinjanje z odločitvami procesnega vodstva, kar pa ni razlog za izločitev sodnice, kot je bilo podrobno pojasnjeno že zgoraj. Kar upnik navaja kot izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, na more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnice v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnice utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko. Tudi zatrjevane procesne kršitve same zase ne utemeljijo odklonitvenega razloga. Četudi bi se morda zatrjevanje kršitev ali zmotnost pravnih stališč kasneje izkazalo za utemeljeno, to samo zase še ne kaže na objektivno ali morda celo subjektivno pristranskost sodnice. Višje sodišče le še dodaja, da ima stranka za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka.
pristop k izvršbi - pravica do izpodbijanja terjatev drugih upnikov - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti
Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe ne morejo teči ločeno in vzporedno. Po pristopu gre zgolj za enotno vodenje izvršbe na isto nepremičnino, zgolj s sklepom o pristopu pa ni v ničemer odločeno o tem, ali je terjatev drugega upnika resnična. Za izpodbijanje terjatve drugega upnika ima upnik na volja druga pravna sredstva.
Poleg drugih primerov sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Omenjeno določilo ne zahteva vložitve ugovora ali druge vloge dolžnika, če je sodišče z naštetimi dogodki oziroma pravnomočnimi odločitvami seznanjeno že samo.
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - sprememba zakona
Navedbe dolžnika, da naj bi taksna obveznost znašala 40,00 EUR, nimajo podlage v veljavnih določbah ZST-1. Prvotna določba tar. št. 4021 ZST-1, kot je veljala na podlagi ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08, in v kateri je res bila predpisana sodna taksa v višini 40,00 EUR (kar dolžnik izkazuje s kopijo ZST-1, objavljenega v Ur. l. RS, št. 37/08), je bila namreč spremenjena, in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), ki je začel veljati 10. 8. 2013. Vse od takrat dalje pa taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi znaša 55,00 EUR.
sodne takse - oprostitve plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - pravica do vrnitve sodne takse
Po 10. členu ZST-1 so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije in organizacije, ki kot javno službo opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. Po navedeni določbi je kot posredni proračunski uporabnik v lasti občine oproščen plačila sodnih taks tudi konkretni upnik. ZST-1 ne določa primerov, ko bi bila ta pravica stranke, ki je po zakonu oproščena plačila sodnih taks, omejena, niti ne daje pozakonskemu aktu pooblastil za morebitno takšno postopanje. Dejstvo, da upnik ni bil vpisan na seznam oseb, ki so po zakonu oproščene plačila sodne takse (10. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) glede na navedeno na njegovo oprostitev in posledično na pravico do vrnitve takse, ki je ni bil dolžan plačati in mu jo daje zakon, ne more vplivati.
popolnost predloga za taksno oprostitev - zavrženje predloga - domneva resničnosti javne listine - vročitev poziva za dopolnitev vloge
Sodišče druge stopnje še dodaja, da institut taksne omilitve premoženjsko šibkim strankam omogoča dostop do pravnega varstva, pri čemer strankam nalaga določeno aktivnost glede vsebine predloga za taksno omilitev. V kolikor stranka dejansko zasleduje namen tega instituta, je pričakovano strankino ravnanje v skladu s pozivom sodišča. Opustitev ne izkazuje interesa, ki se zasleduje s predlogom in ob večkratnem ponavljanju takšnega ravnanja stranke lahko kaže tudi na zlorabo procesnih pravic. V primeru, ko sodišče zazna takšno ravnanje, ima možnost denarnega kaznovanja oziroma drugih ukrepov.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 126/4, 126/6. ZIZ člen 56.
zastaranje - zastaranje davčnih obveznosti - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja - absolutno zastaranje davčne obveznosti - dan izvršljivosti odmerne odločbe - ugovor po izteku roka
Po citirani določbi tek zastaralnega roka ne prekine zgolj specifično dejanje davčnega organa, temveč prav vsako ravnanje, ki je izvršeno z namenom končne odmere davka.
OZ člen 288, 306, 306/1.. ZIZ člen 38, 38/5, 38/8, 38c, 38c/3, 84a.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/4, 63, 63/6.
prostovoljna izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti izvršitelju - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ugotovitveni sklep - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov - nagrada odvetnika za druge vloge
Na podlagi 84.a člena ZIZ ima prostovoljna izpolnitev izvršitelju značaj sodnega pologa, kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Izvršba za izterjavo plačane obveznosti ni več dopustna in se, enako kot to na primer velja pri plačilu v okviru oprave izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali izvršbe na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke, tudi v primeru prostovoljnega plačila dolžnika izvršitelju izvršba v tem delu že v trenutku plačila šteje za ustavljeno. Sklep sodišča o ustavitvi izvršbe je zato zgolj ugotovitvene narave.
Nadaljnji izvršilni stroški, ki upniku nastanejo tekom izvršilnega postopka, postanejo predmet izvršbe šele, ko o njih na zahtevo upnika odloči sodišče in jih upniku prizna (ter dolžniku naloži v plačilo). Pred izdajo takšnega sklepa dolžnik teh stroškov še ni dolžan plačati upniku, upnik pa od njega vse do poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi ne more zahtevati njihovega plačila.
Četudi dolžnik pred izdajo sklepa, s katerim mu sodišče naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, teh stroškov še ni dolžan plačati, pa ni ovire, da dolžnik izvršitelju v naprej ne izroči zneska, namenjenega poplačilu morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih bo sodišče upniku priznalo še v nadaljevanju postopka. Tudi v takšnem primeru mora upnik te stroške pravočasno priglasiti (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ), sodišče pa mora o utemeljenosti upnikove zahteve odločiti, in sicer tako, da stroške v delu, v katerem znesek, ki ga je izvršitelju nakazal dolžnik, zadošča za njihovo plačilo, zgolj odmeri oziroma upniku prizna, v morebitnem preostanku pa jih tudi naloži v plačilo dolžniku. Šele pravnomočni sklep, s katerim sodišče odloči o utemeljenosti priglašenih stroškov upnika (glede katerih je dolžnik že založil znesek za njihovo plačilo), je namreč podlaga, da sme izvršitelj upniku izročiti znesek za poplačilo teh stroškov (šesti odstavek 63. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja) oziroma si iz njega poplačati svoje terjatve do upnika, ki temeljijo na dokončnem obračunu (tretji odstavek 38.c člena ZIZ, četrti odstavek 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
Po spremembi OT, ki velja od 4. 6. 2022 dalje, je namreč v tarifni številki 31, ki celovito ureja plačilo storitev odvetnika v postopkih izvršbe in zavarovanja, drugače kot je to veljalo po prej veljavni tar. št. 27, pod točko 9 izrecno predpisana nagrada za "druge vloge". Med takšne vloge je treba šteti vse vloge, ki jih ni mogoče uvrstiti med vloge iz točk 1 do 8 tar. št. 31 OT, to pa so prav neobrazložene vloge. Nagrada za "druge obrazložene vloge" je namreč predpisana v tar. št. 31/8. Upnik ima zato pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali s plačilom nagrade odvetnika v zvezi s sestavo neobrazložene vloge, seveda pod pogojem, da je bila vloga potrebna za postopek. Kot takšno pa je vsekakor treba šteti vlogo, s katero upnik priglasi stroške, nastale z delom izvršitelja. Kot utemeljeno opozarja pritožba, namreč upnik, ki stroškov ne priglasi v roku, določenem v osmem odstavku 38. člena ZIZ, pravico do njihovega plačila izgubi, saj se mu ti ne priznajo.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - likvidnost premoženja - lastništvo nepremičnine
Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse ne pomeni nepremostljive ovire za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine. Po pojasnjenem se premoženje, s katerim zaradi prisilne izvršbe dolžnik dejansko ne more razpolagati, ne sme upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le znesek, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je upravičen do taksne oprostitve.
odlog izvršbe - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - realna možnost - pavšalne trditve
Kot že zgoraj izpostavljeno, pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost poplačila dolga, na kar se je tako v predlogu za odlog kot v pritožbi skliceval dolžnik, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - vrstni red hipotek - konkretizacija pritožbenih očitkov - izračun terjatve
Pritožbeno sodišče dolžnikoma uvodoma pojasnjuje, da jima sodišče prve stopnje v točkah III in IV izreka izpodbijanega sklepa ni naložilo plačila davka, ampak je odločilo, da se tam navedeni zneski davkov poplačajo iz kupnine dobljene s prodajo nepremičnine, kar je v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Navedene zneske bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa poravnalo sodišče, kot izhaja iz točke VII izreka.
Glede pritožbenih navedb o izločitvi ostalih upnikov pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih v obravnavani zadevi ni mogoče poplačati, saj kupnina za to ne zadošča.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - potrošnik - pogoji za dovolitev odloga
V primeru obstoja posebno upravičenih razlogov iz 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ določa manj stroge pogoje za odlog izvršbe, tudi v zvezi s samo vložitvijo tožbe in izkazovanjem samih pogojev. Z namenom izkazovanja verjetnosti uspeha v pravdi dolžniku ni treba priložiti dokazov, ki jih navaja v tožbi, izvršilnemu sodišču pa seveda tudi ni treba izvajati v tožbi predlaganih dokazov. Za dopustitev odloga v času, ko je dolžnik potrošnik že vložil tožbo v pravdnem postopku, se ne upoštevajo merila iz veljavnega prvega odstavka 71. člena zakona, po katerih mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Namesto tega se odlog dolžniku potrošniku dovoli vedno, kadar je vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zadostuje zatrjevanje dolžnika, da je pravni posel iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neveljaven, sodišče pa izvršbe ne odloži le, če iz dolžnikovih trditev očitno izhaja, da nima možnosti za uspeh. Sodišče prve stopnje se tako ni bilo dolžno opredeljevati do upnikovih dolžnici nasprotujočih navedb iz odgovora na predlog za odlog izvršbe, saj se bo upnik imel možnost izjaviti v pravdnem postopku. Iz navedenih razlogov pa ZIZ določa, da pravdno sodišče obravnava zadevo, kot je obravnavana, kot prednostno zadevo brez odlašanja. Zaradi varstva upnika je namreč določeno, da mora pravdno sodišče postopek v zvezi s tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja, podobno kot zakon že določa za pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - denarna kazen - obrazložitev kazni - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - obrazložitev
Sodišče se mora v svoji odločbi opredeliti o navedbah strank - kadar so te skope in pavšalne, tudi od sodišča ni mogoče pričakovati, da se o takih navedbah obširno opredeljuje. Obrazložitev sodišča je torej odvisna zlasti od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
Pri presoji denarne kazni ni odločilna oziroma najbolj bistvena sorazmernost z vrednostjo upnikove nedenarne terjatve, temveč mora denarna kazen biti primerno visoka tako, da bo dolžnika dejansko motivirala k izpolnitvi nedenarne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069615
ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 191. OZ člen 395. ZD člen 142, 142/3.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - solidarna odgovornost dedičev - dediči kot sosporniki - negativna dejstva
Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je solidarna in omejena do višine vrednosti njihovega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Solidarni dolžniki niso ne nujni ne enotni sosporniki.
Dolžniki so uveljavljali negativna dejstva, glede katerih jim dokazov ni treba priložiti, zlasti pa so zanikali temelj terjatve, t.j. zanikali so obstoj pogodbe (ki skladno z določili ZIZ sicer tudi ni verodostojna listina), na podlagi katere upnik izterjuje sporno terjatev. S tem so skladno z ustaljeno sodno prakso zadostili zahtevam po vložitvi obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nedovoljena pritožba dolžnika - pravni interes dolžnika - pripombe na cenitveno poročilo
Sodišče druge stopnje prav tako ugotavlja, da se postavlja dvom glede dolžničinega interesa za nižjo ocenjeno vrednost nepremičnine, saj ta tudi pomeni nižjo pričakovano kupnino in s tem manjši obseg poplačila dolga.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 82/2-5. ZIZ člen 42, 42/2.
vročanje v tujino - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - tehtanje pravic - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dolžnikova pravica do izjave - pravilnost vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki.
Sodišče je sklep o izvršbi dolžnici poskusilo vročiti le enkrat na naslov Cesta 1, Urugvaj. Ko tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, čeprav je v tistem trenutku po podatkih spisa že razpolagalo z še dvema naslovoma dolžnice v M. (Cesta 2, Španija, in Cesta 3, Španija). Navedena naslova sta razvidna iz Odločbe Upravne enote, ki jo je upnik priložil k predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, M. pa je hkrati kraj, za katerega sta dolžnica sama v elektronski pošti in tudi oskrbnica njene stavbe v Urugvaju pojasnili, da predstavlja dolžničino trenutno bivališče. Na navedena naslova dolžnici sodišče pisanj ni niti poskusilo vročiti, prav tako sodišče ni kontaktiralo niti odvetnice C. C., ki je dolžnico na podlagi pooblastila zastopala v postopku izdaje izvršilnega naslova ter tudi v denacionalizacijskem postopku, iz katerega izvira prej navedena odločba Upravne enote.
Ob dejstvu, da je dolžnica fizična oseba, zoper katero upnik, ki je država, uveljavlja zelo visoko denarno terjatev, tudi tehtanje med pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in med pravico dolžnice do izjavljanja pred sodiščem pokaže, da je v konkretnem primeru prednost oziroma večjo težo dati pravici dolžnice do izjave v postopku. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj in poizvedb, preko katerih bi bilo mogoče pisanja v tem postopku vročiti neposredno dolžnici, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno oziroma za v tistem trenutku za še nepotrebno, vročitev sklepa o izvršbi ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dolžnici preko začasnega zastopnika pa zato ni bila pravilno opravljena. Posledično se za nepravilni izkažeta tudi dani potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti teh dveh sklepov, ki ju je zato treba razveljaviti.
ZIZ člen 38, 38/1, 38.c, 38.c/1, 84.a. OZ člen 278, 288, 306, 306/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški izvršitelja - delno plačilo - plačilo izvršitelju - vrstni red vračunavanja izpolnitve - potrebnost stroškov za izvršbo
Med strankama ni sporno, da je dolžnik 16. 1. 2023 izvršitelju nakazal 150,00 EUR, 17. 1. 2023 pa še 60,00 EUR, to pa izhaja tudi iz potrdil o izvršenem plačilu, ki jih je pritožbi priložil dolžnik, prav tako pa tudi iz obvestil izvršitelja, ki se nahajajo v spisu. Vendar pa je pri presoji, katere terjatve so bile z navedenimi plačili plačane, treba upoštevati, da ima plačilo, ki ga dolžnik med postopkom opravi izvršitelju, značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ), kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena OZ pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Če plačilo ne zadošča za poravnavo vseh obveznosti do upnika, se delno plačilo upošteva v skladu z 287. in 288. členom OZ, tako da se z njim najprej poplačajo v izvršilnem postopku nastali stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v vrstnem redu zapadlosti), nato v izvršilnem naslovu določeni stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nenadomestna obveznost - načelo formalne legalitete - vpogled v poslovne knjige
V izreku izvršilnega naslova je jasno in kot primarno navedeno, da mora dolžnik upniku omogočiti tudi vpogled v poslovne knjige. Izvršilno sodišče pa je skladno z načelom stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti (točno) tako, kot se glasi. Iz poslovnih knjig so razvidni vsi poslovni dogodki družbe, iz katerih in pri pregledu katerih se bo upnik lahko prepričal, ali mu je dolžnik predložil vso zahtevano dokumentacijo.
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 366, 366/1, 366/2. ZIZ člen 31, 43, 43/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2, 169, 169/1, 169/4, 169/5. ZZK-1 člen 86, 87.
izvršilni naslov - izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - končanje postopka - neizterljivost terjatve - aktivnost upnika - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - trditveno in dokazno breme dolžnika - odlog izvršbe
Umik tožbe (predloga za izvršbo) ima učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je upnik z umikom želel odreči učinkom sodnega varstva. Po prepričanju sodišča prve stopnje in višjega sodišča pa slednje ni bil primer v predhodni izvršilni zadevi, ki se ni ustavila zato, ker bi se upnik hotel odreči sodnemu varstvu, temveč zato, ker je bila izvršba neuspešna zaradi okoliščin na dolžnikovi strani (neizterljivost). Upniku le zato, ker v predhodnem postopku po izvedbi naroka po 31. členu ZIZ ni predlagal novega izvršilnega sredstva, ni mogoče očitati, da se je na ta način odrekel pravnemu varstvu, saj z nobenim od možnih izvršilnih sredstev glede na ugotovljeno ne bi mogel biti uspešen. Upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršilno sredstvo v predhodnem postopku zato ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo.
Dolžnik ni zadostil pogojem po 169. členu ZIZ, saj je le pavšalno trdil, da pokojnina zadostuje za poplačilo terjatve, pri tem pa ni niti trdil, da bo do poplačila prišlo v enem letu, prav tako ni ne navedel ne izkazal zneska pokojnine, da bi bilo to sploh mogoče preizkusiti.
Navedbe dolžnika v predlogu za odlog izvršbe so ostale pavšalne in dokazno popolnoma nepodprte.