koncesija - trajanje koncesije - sprememba koncesijskega akta - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - pristojnost za odločanje
Pregled zadeve pokaže, da je izpodbijano odločbo izdal nepristojni organ, saj jo je izdal župan. Izpodbijano odločbo bi morala izdati občinska uprava občine, ki bi morala odločati o zadevi. Občino zastopa župan, ki pa ni hkrati predstojnik občinske uprave. Slednji je v zadevi, kot je obravnavana, ko gre za izvirno pristojnost občine, pristojen za odločanje na drugi stopnji.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebna davčna olajšava
Peti odstavek 113. člena ZDoh-2 se uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet. V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, je zato treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal za čas, ko je še v veljavi.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec navedeno davčno olajšavo uveljavlja, ampak se mu ta olajšava priznata po samem zakonu, glede posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ugotovi, da gre za takega zavezanca.
ZDoh-2 člen 17, 44, 44/1, 44/1-4, 44/2. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (2019) člen 4.
dohodnina - delovni migrant - dnevnica - obdavčljivi dohodki - dohodek iz delovnega razmerja - potni stroški za službeno potovanje
Če slovenski rezidenti v tujini dosegajo smiselno primerljive dohodke iz delovnega razmerja, ki se v skladu s 44. členom ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo (npr. povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kamor spadajo tudi dnevnice, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino), se takšni dohodki ne vključijo v davčno osnovo v Sloveniji.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - pravni interes - zavrženje tožbe
Iz tožničinih navedb in iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je bilo pritožbi zoper navedeno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor in ni vsaj verjetno izkazala, da bi ugoditev tožbi (odprava izpodbijanega sklepa) pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oz. bi si v primeru ugoditve predmetni tožbi izboljšala svoj pravni položaj.
urejanje prostora - prostorski akt - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti - Ustavno sodišče Republike Slovenije - presoja ustavnosti zakona - zavrženje tožbe
Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, je izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - pravni interes - začasna odredba
Tožnika, ki zahtevata izdajo sodbe, s katero bi se jima dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikoma dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
ZUP člen 273. ZUS-1 člen 25, 25/5, 39, 39/3. ZPP člen 154, 155.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi sta tožnika tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega.
Kateri stroški so potrebni in koliko znašajo odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Priglašenih stroškov za pregled listin in študij upravnega spisa sodišče ni priznalo, ker je ta strošek priznan v okviru stroškov za sestavo tožbe. Sodišče prav tako ni priznalo stroškov konference s stranko, saj je to vsebovano v okviru priznanih stroškov za vložitev tožbe.
ZUP člen 9, 214, 214/1, 237, 237/2-3, 237/2-7. ZARSS člen 1, 3, 4. ZBPP člen 28.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - postopek mediacije - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije - neobrazložena odločba
Za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije. Po presoji Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 12/2021 z dne 13. 4. 2021) gre pri postopku mediacije, čeprav je ta urejen v drugem predpisu, za del pravdnega (torej sodnega) postopka, saj mediacijski postopek sam zase ne more potekati v taki obliki, kot ga predvideva zakon.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Obstoj utemeljene domneve sistemskih pomanjkljivosti je izkazan že, če lahko tožnik s svojimi izjavami in dokazi pri povprečnem človeku vzbudi utemeljeno domnevo. Ko enkrat obstoji domneva, da v državi obstajajo sistemske pomanjkljivosti, pa se dokazno breme glede okoliščin v tej državi v celoti prevali na toženo stranko.
V izpodbijani odločbi je tožena stranka v 1. točki izreka odločila, da se z njo „spremi čas trajanja koncesije podeljene z odločbo Ministrstva za zdravje z dne 1. 6. 1999. Izrek odločbe je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka.Po podatkih upravnega spisa je bilo namreč z odločbo z dne 1. 6. 1999 določeno le, da se spremeni 1. točka izreka odločbe z dne 20. 6. 1996 glede nosilca in kraja izvajanja koncesije, nič pa ni bilo določenega glede trajanja koncesije.
ZUP člen 11, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZKUASP člen 13, 14, 14/4.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - načelo kontradiktornosti - zloraba procesnih pravic
Postopanje tožnice, ki je bila stranska udeleženka v postopku izdaje izpodbijanega dovoljenja, vprašanja razdelitve dejavnosti kolektivnega upravljanja pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom, ni izpostavila kot problematičnega oziroma da gre po njenem mnenju za nezakonito odločanje, čeprav je imela možnost izjave v zadevi (in je tudi neformalno sodelovala z ostalimi udeleženkami v postopku z namenom, da se Društvu A. dovoljenje izda in je sklenila z njimi Sporazum o članstvu v Društvo A., kar vse ni sporno), in ki ga šele v tožbi uveljavlja v okviru kršitev nedoločnosti in neizvršljivosti izreka odločbe, predstavlja nepošteno uporabo procesnih pravic po ZUP (11. člen). Če je ravnanje stranke v nasprotju z načelom poštene uporabe procesnih pravic, pa v takem primeru stranki ni mogoče nuditi pravnega varstva. Zato sodišče izven navedenega ne odgovarja na nadaljnje ugovore, ki jih tožnica v zvezi z istim prej izpostavljenim vprašanjem nekritično in neodmerjeno kopiči ter navezuje na ugovor o nedoločnosti in neizvršljivosti izreka, in sicer o nemožnosti preizkusa odločbe, o njeni ničnosti, kršitvi materialnega prava, in sicer določb 4., 13., 14., 16., 30., 34., 41. in 46. člena ZKUASP, kršitvi načela „ne bis in idem“ ter 6. člena EKČP in 2., 22., 23. in 158. člena Ustave.
Ni dvoma, da 101. člen ZIL-1 opredeljuje krog upravičenih oseb za vložitev ugovora. Mednje ne sodi zastavni upnik (zastavne pravice na znamki). To potrjuje tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, I Up 299/2005 z dne 25. 2. 2008, kjer je slednje zapisalo, da daje ZIL-1 pravico vložiti ugovor le imetnikom prejšnjih znamk in nekaterih drugih pravic. Poleg tega je tudi v citirani sodbi med ostalim pojasnilo, da lahko relativne razloge za zavrnitev znamke v ugovornem postopku uveljavlja le imetnik prejšnje znamke.
Argument tožeče stranke, da je aktivna legitimacija za izbrisno tožbo širša kot za izpodbijanje znamke v postopku registracije, nima teže. Gre namreč za različne oblike pravnega varstva. Golo dejstvo, da se relativni razlogi za zavrnitev znamke nanašajo na položaj imetnika predhodne znamke, tega ne spremeni. Pri tem ni mogoče govoriti o „restriktivni“ razlagi 101. člena ZIL-1, kot zmotno trdi tožeča stranka, saj so upravičenci taksativno našteti. To pa širjenja obsega upravičenih vlagateljev ugovora ne dopušča.
varstvo konkurence - svoboda opravljanja storitev - koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - koncesija za negospodarsko javno službo
Za odločitev je ključnega pomena ugotovitev, da skrajšanje trajanja podeljenih koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe iz nedoločenega v določen čas 15 let z vidika prava EU ni nedopustno, pri čemer vprašanje, ali storitve javne zdravstvene službe po pravu EU štejejo za gospodarske ali za negospodarske storitve splošnega pomena, niti ni pomembno.
Država članica EU ima namreč v okviru deljene pristojnosti na področju urejanja zdravstvenih sistemov možnost, da sama izbere način, pogoje in obliko, v kateri bo v javnem interesu zagotovila izvajanje javne zdravstvene službe (npr. primarno v obliki javnih zavodov, subsidiarno v obliki podeljenih koncesij, kot je to urejeno v ZZDej), pri tem jo omejujejo le pravila notranjega trga EU, ki pa v obravnavani zadevi z omejitvijo trajanja koncesij niso bila kršena.
izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - stranka - zavrženje tožbe
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med drugim ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Ob ugotovitvi, da je tožnik z izbrisom iz sodnega registra prenehal (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje vložene tožbe, zato je sodišče po petem odstavku 81. člena ZPP tožbo moralo zavreči, saj gre za pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnji postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - čebelnjak - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta
Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne materialno pravo, veljavno v času gradnje oziroma posega na kmetijsko zemljišče.
ZVO-1 člen 15, 15/1, 94. ZUP člen 37. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 3, 6, 12, 12/2.
izločitev uradne osebe - ugotovitvena odločba - emisije hrupa - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - električna energija
Toženka bi morala, namesto da je nekritično sledila Poročilu zato, ker ga je izdelal NLZOH, presoditi, ali vsebuje vse podatke, ki jih mora po Uredbi vsebovati in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup predpisane sestavine. Po 213. členu ZUP mora namreč izrek vsebovati vse pogoje, ki so določeni v zakonu in so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Četudi pogoje v obravnavanem primeru določa uredba in ne zakon, pa zakon določa ustrezno pooblastilo izvršilni veji oblasti, da take pogoje določi v podzakonskem aktu. Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka oziroma je akt iz tega razloga nezakonit.
Zakon zastaranja vodenja inšpekcijskega postopka in izvršb v gradbenih zadevah ne določa. Razlog za takšno ureditev je v tem, da je izdajanje inšpekcijskih odločb in njihova izvršitev v javnem interesu. Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa, razen ko se tej okoliščini pridružijo tudi druge, ki vplivajo na presojo zakonitosti gradnje.
ZKme-1 člen 53, 54, 54/1, 56. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 63.
javni razpis - razvoj podeželja - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - nujna nepredvidena dela - predhodno soglasje agencije - upravna kazen - krivda
Vprašanja, ali so bili stroški oziroma dela, ki niso bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev, za realizacijo projekta smotrni in racionalni, kar poudarja tožeča stranka, za presojo pravilnosti izrečene upravne kazni niso relevantna. Po mnenju sodišča je za presojo, ali je tožeča stranka kriva, da je v zahtevku za izplačilo uveljavljala delo oziroma stroške, ki niso bili zajeti v odločbi o pravici do sredstev in kasnejši spremembi te odločbe, predvsem treba najprej ugotoviti, ali je tožeča stranka vedela, da je v zahtevku uveljavljala taka dela oziroma stroške, kolikor je za to vedela, pa ugotoviti in presoditi razloge za njeno odločitev, da jih uveljavlja v zahtevku za izplačilo in še ugotoviti, ali je vedela, da ima lahko to za posledico tudi izrek upravne kazni.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 65, 65/4, 65/5. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pristojnost sodišča - sklep o nepristojnosti - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je toženka zaradi nepristojnosti tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks odstopila v reševanje pristojnemu sodišču. Tak akt upravnega organa, četudi je izdan v obliki sklepa, kot je bilo v konkretnem primeru, pa v materialnopravnem smislu ni akt, katerega zakonitost bi bilo dopustno presojati v upravnem sporu. Tožnikova prošnja je bila z izpodbijanim sklepom odstopljena iz razloga nepristojnosti upravnega organa, zato z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke s področja upravnega prava, z njim pa tudi ni bil končan postopek odločanja (o izdaji upravnega akta), saj bo odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks sprejeta v postopku pred pristojnim sodiščem, v okviru katerega bo imel tožnik tudi dopustna pravna sredstva in sodno varstvo.
Predmetno zemljišče je dostopno vsem pod enakimi pogoji, torej z namenom prehoda med zasebnimi zemljišči, tožnik pa je s svojim posegom - postavitvijo leseno ovire, to onemogočil. V 10. točki 5. člena Odloka o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec je določeno, da je na območju občine prepovedano izvajati kakršnekoli posege na javnih površinah brez dovoljenja lastnika ali upravljalca. V zadevi ni sporno, da tožnik takšnega dovoljenja ni imel, zato je inšpektorica utemeljeno in pravilno izdala izpodbijano odločbo.