pavšalne navedbe - celovita presoja vplivov na okolje
Iz prvega odstavka 20. člena ZUS-1 izhaja, da mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj preizkuša dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Po drugem odstavku 37. člena ZUS-1 po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se je sodišče v predmetnem upravnem sporu dolžno opredeliti le do navedb, ki jih je navajal v tožbi. V vsakem pravnem sredstvu je torej treba razloge določno navesti, saj za sklicevanje na predhodne vloge ni pravne podlage v zakonu.1
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - opravljanje dejavnosti - davčni rezident - dvojno rezidentstvo - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - napačna uporaba materialnega prava
Določba 7. člena ZDoh-2 ureja davčni položaj osebe, ki je zaradi življenjskih okoliščin svojemu rezidentstvu po 6. členu ZDoh-2 pridružila rezidentstvo druge države, problem dvojnega rezidentstva pa je bil razrešen po pravilih KIDO. Gre za okoliščine, ki jih je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej. Status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO, če se nanaša na zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO, zaradi katere bi se vzpostavila fikcija iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2, česar pa davčni organ in toženka nista ugotavljala, na kar se tožnik utemeljeno sklicuje.
COVID-19 - javni razpis - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo
Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka.
ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP.
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - slabo premoženjsko stanje
Med strankama ni sporno, da obveznosti niso bile poravnane. Slabo finančno stanje tožnika ni ovira za vodenje izvršilnega postopka zoper davčnega dolžnika, seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2.
Sodišče ugotavlja, da je tožnik z vlogama z dne 30. 12. 2019 in z dne 17. 3. 2020 zaprosil za izjemen predčasni odpust na podlagi šestega odstavka 88. člena KZ-1. Kljub navedenemu, toženka tožnikovih vlog ni obravnavala na navedeni pravni podlagi, pač pa (zgolj) na podlagi drugega odstavka 88. člena KZ-1. Toženka je tako z izpodbijanim sklepom ugotovila, da tožnik še ni prestal treh četrtin kazni zapora, zaradi česar ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 88. člena KZ-1, na tej podlagi pa je tožnikovi vlogi zavrgla. Toženka pa ni pa ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izjemen pogojni odpust po šestem odstavku 88. člena KZ-1, za katerega je tožnik s svojima vlogama dejansko zaprosil.
dohodnina - poklicno zavarovanje - drugi dohodki iz delovnega razmerja - odkupna vrednost - odkupna vrednost police - izplačilo odkupne vrednosti
Izplačila odkupne vrednosti so izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja in predstavljajo druge dohodke na podlagi 9. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Ob upoštevanju, da v obravnavanem primeru ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, obenem pa tudi, ker ni bil izplačan na podlagi sodne odločbe, ga ni mogoče povprečiti na podlagi 120. člena ZDoh-2, česar ne spremeni niti pavšalna pritožbena navedba, da je povprečenje v drugih primerih izplačil, ki niso bila napravljena na podlagi sodnih odločb, bilo uporabljeno.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek - letni zahtevek - utemeljenost zahtevka - rok za vložitev zahtevka
Kupec električne energije porabljene v metalurških procesih, ki vračilo trošarine po 19. členu ZTro-1 uveljavlja z drugačnim zahtevkom od prvotno deklariranega zahtevka za to koledarsko leto, zgolj zaradi tega ne izgubi pravice do vračila trošarine. Vendar pa iz prvotno deklariranega zahtevka izhajajo časovne omejitve in način uveljavljanja te pravice v posameznem koledarskem letu. V obravnavanem primeru je tožnik v letu 2016 izbral mesečni način uveljavljanja vračila trošarine. Tožniku je bila po 12-ih odločbah prvostopenjskega organa vrnjena trošarina za električno energijo, porabljeno v metalurških procesih v posameznem mesečnem davčnem obdobju v livarni aluminija v Tovarni B. Tožnikov (drugi) zahtevek za vračilo trošarine z dne 22. 2. 2017, ki ga je deklariral kot letni zahtevek in s katerim je uveljavljal vračilo trošarine za porabljeno električno energijo v metalurških procesih za leto 2016 v poslovni enoti Tovarna A., je tako, glede na izbrani mesečni način uveljavljanja vračila trošarine, prepozen.
SZ-1 člen 87, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 6, 6/2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - pogoji za dodelitev subvencije - žrtev nasilja v družini
Po presoji sodišča je pogoj iz navedene določbe Javnega razpisa najmanj nejasen. Iz besedila namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se kot dokazilo šteje le potrdilo organizacije z verificiranim programom na področju nasilja v družini ali pa gre za potrdilo katerekoli organizacije, ki ima verificiran program, vključen v javno mrežo socialnovarstvenih programov, in ki je žrtvi nudila psihosocialno pomoč ob nasilju v družini. Besedilo razpisa namreč nima opredelitve vsebine verificiranega programa, ki ga mora imeti organizacija, ki izdaja potrdilo, saj v njem ni izrecno zapisano, da ga lahko izda le organizacija z verificiranim programom na področju nasilja v družini, pa tega ni storil.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
javni poziv - nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv na dopolnitev - pooblastilo
Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge.
Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 214, 214/1.
obnova odmere dohodnine - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz - drugi dohodek - obrazloženost odločbe
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov se je organ prve stopnje skliceval na ugotovitve DIN, ki se je vodil pri družbi A., vendar pa je drugostopenjski organ to pomanjkljivost obrazložitve popravil in v svoji obrazložitvi navedel vse za to zadevo relevantne okoliščine. Tako so vsa relevantna dejstva in dokazi natančno in konkretno za obravnavani primer navedeni v obrazložitvi toženke in ne gre za zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato ne gre za kršitev osnovnih pravil postopka in načela enakosti, kot meni tožnik, ko navaja, da ni mogel vložiti učinkovitega pravnega sredstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedne zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja utemeljenosti in pravilnosti izvršilnih naslovov, in sicer (po vsebini) zlasti obračunom prispevkov za socialno varnost, oziroma obdavčitvi in s tem povezani zakonski ureditvi kot takšni. Obširno navaja razloge, iz katerih naj bi bila zakonska ureditev, ki uvaja prispevke, diskriminatorna do Zavoda oziroma do zavodov kot neprofitnih organizacij nasploh, saj se ne upošteva narave njihove dejavnosti in težav pri pridobivanju sredstev. Teh ugovorov pa sodišče in pred tem že pritožbeni davčni organ ni mogel upoštevati pri odločitvi, saj s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tj. izvršljivih obračunov davka oziroma prispevkov, in s tem tudi ne uveljavljati neustavnosti zakonske ureditve, na kateri le-ti temeljijo.
mednarodna zaščita - zavrženje tožbe - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - pravni interes - prenehanje omejitve gibanja
Ker je z dnem 24. 2. 2022 ukrep pridržanja prenehal, v tej zadevi ni več izkazan pravni interes tožnika za tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa, ker ta od navedenega datuma ne učinkuje več.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek davčne osnove za obračun DDV - popravek obračuna - odstop terjatve (cesija) - cesija - vračilo presežka ddv
Na podlagi določbe 97. člena ZDavP-2, ki ureja vračilo davka, se v primeru, če je z odločbo ali predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, preveč plačani znesek vrne po uradni dolžnosti. Enako velja v primeru razlike med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna. Vendar pa ZDavP-2 v 97. členu tudi določa, da terjatev zavezanca za davek po tem členu ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih, niti predmet izvršbe. Odstop oziroma cesija terjatve davčnega zavezanca do davčnega organa tretji osebi, kot civilnopravno razmerje, po zakonu (ZDavP-2) ni dopusten. Pri uveljavljanju popravka obračuna DDV in učinkov cesije terjatve na davčnem področju, veljajo davčni predpisi. V tem delu je ZDavP-2 specialnejši predpis (lex specialis), zato velja ZDavP-2 in ne OZ.
javni poziv - COVID-19 - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.
V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - pravni interes - začasna odredba
Tožnika, ki zahtevata izdajo sodbe, s katero bi se jima dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikoma dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoji - pravni interes - začasna odredba
Tožnik, ki zahteva izdajo sodbe, s katero bi se mu dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
koncesija - trajanje koncesije - sprememba koncesijskega akta - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - pristojnost za odločanje
Pregled zadeve pokaže, da je izpodbijano odločbo izdal nepristojni organ, saj jo je izdal župan. Izpodbijano odločbo bi morala izdati občinska uprava občine, ki bi morala odločati o zadevi. Občino zastopa župan, ki pa ni hkrati predstojnik občinske uprave. Slednji je v zadevi, kot je obravnavana, ko gre za izvirno pristojnost občine, pristojen za odločanje na drugi stopnji.
SZ-1 člen 161, 166, 167. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 5.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - register upravnikov - zamenjava upravnika - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis novega upravnika - deklaratorni vpis - pravni učinek vpisa v register
Presoja veljavnosti sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost odpovedi pogodbe z dosedanjim upravnikom ni predmet presoje tega upravnega postopka. Tožnik kot nekdanji upravnik lahko svoje pravice, ki izvirajo iz pogodbenih civilnopravnih razmerij z etažnimi lastniki varuje v pravdnem postopku. V predmetni tožbi pa tožnik izpodbija zgolj veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost odpovedi pogodbe z dosedanjim upravnikom, kar pa ni predmet tega upravnega postopka.