ZUreP-2 člen 192, 193, 193/1, 194, 200, 200/1, 201, 203.
razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj - poseg v lastninsko pravico - javna korist
Posledično je tudi ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na t.im. konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
Pripravljalna dela (katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvršena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodišča pa je treba šteti, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizkušeni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nanašajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - opravljanje dejavnosti - davčni rezident - dvojno rezidentstvo - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - napačna uporaba materialnega prava
Določba 7. člena ZDoh-2 ureja davčni položaj osebe, ki je zaradi življenjskih okoliščin svojemu rezidentstvu po 6. členu ZDoh-2 pridružila rezidentstvo druge države, problem dvojnega rezidentstva pa je bil razrešen po pravilih KIDO. Gre za okoliščine, ki jih je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej. Status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO, če se nanaša na zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO, zaradi katere bi se vzpostavila fikcija iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2, česar pa davčni organ in toženka nista ugotavljala, na kar se tožnik utemeljeno sklicuje.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - nevarnost pobega - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - objektivni kriterij - kvalificirane okoliščine - pridržanje v centru za tujce
Ker je tožnik ilegalno odšel iz Hrvaške, preden je bilo odločeno o njegovi prošnji, je izpolnjen objektivni kriterij iz tretje alineje 84. a člena ZMZ-1.
Za uporabo ukrepa omejitve gibanja je treba ugotoviti visoko stopnjo nevarnosti pobega, ki pomeni neposredno in konkretno nevarnost njegove izvršitve. Vzpostavljajo jo dodatno ugotovljene kvalificirane okoliščine, ki so druge kot te, ki ustrezajo zakonsko določenemu objektivnemu kriteriju. Gre za okoliščine, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika, nanašajo pa se na primer na njegove osebne lastnosti, na ravnanje pred pridržanjem, na način prehajanja med državami članicami.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek davčne osnove za obračun DDV - popravek obračuna - odstop terjatve (cesija) - cesija - vračilo presežka ddv
Na podlagi določbe 97. člena ZDavP-2, ki ureja vračilo davka, se v primeru, če je z odločbo ali predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, preveč plačani znesek vrne po uradni dolžnosti. Enako velja v primeru razlike med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna. Vendar pa ZDavP-2 v 97. členu tudi določa, da terjatev zavezanca za davek po tem členu ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih, niti predmet izvršbe. Odstop oziroma cesija terjatve davčnega zavezanca do davčnega organa tretji osebi, kot civilnopravno razmerje, po zakonu (ZDavP-2) ni dopusten. Pri uveljavljanju popravka obračuna DDV in učinkov cesije terjatve na davčnem področju, veljajo davčni predpisi. V tem delu je ZDavP-2 specialnejši predpis (lex specialis), zato velja ZDavP-2 in ne OZ.
COVID-19 - javni razpis - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo
Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka.
ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP.
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožnika v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo izrednega pravnega sredstva ter opravilne številke in datuma izdaje sklepa in sodbe, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker organ za BPP tožnika kljub navedenemu ni pozval na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabil prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
javni poziv - COVID-19 - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.
V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja utemeljenosti in pravilnosti izvršilnih naslovov, in sicer (po vsebini) zlasti obračunom prispevkov za socialno varnost, oziroma obdavčitvi in s tem povezani zakonski ureditvi kot takšni. Obširno navaja razloge, iz katerih naj bi bila zakonska ureditev, ki uvaja prispevke, diskriminatorna do Zavoda oziroma do zavodov kot neprofitnih organizacij nasploh, saj se ne upošteva narave njihove dejavnosti in težav pri pridobivanju sredstev. Teh ugovorov pa sodišče in pred tem že pritožbeni davčni organ ni mogel upoštevati pri odločitvi, saj s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tj. izvršljivih obračunov davka oziroma prispevkov, in s tem tudi ne uveljavljati neustavnosti zakonske ureditve, na kateri le-ti temeljijo.
mednarodna zaščita - zavrženje tožbe - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - pravni interes - prenehanje omejitve gibanja
Ker je z dnem 24. 2. 2022 ukrep pridržanja prenehal, v tej zadevi ni več izkazan pravni interes tožnika za tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa, ker ta od navedenega datuma ne učinkuje več.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek - letni zahtevek - utemeljenost zahtevka - rok za vložitev zahtevka
Kupec električne energije porabljene v metalurških procesih, ki vračilo trošarine po 19. členu ZTro-1 uveljavlja z drugačnim zahtevkom od prvotno deklariranega zahtevka za to koledarsko leto, zgolj zaradi tega ne izgubi pravice do vračila trošarine. Vendar pa iz prvotno deklariranega zahtevka izhajajo časovne omejitve in način uveljavljanja te pravice v posameznem koledarskem letu. V obravnavanem primeru je tožnik v letu 2016 izbral mesečni način uveljavljanja vračila trošarine. Tožniku je bila po 12-ih odločbah prvostopenjskega organa vrnjena trošarina za električno energijo, porabljeno v metalurških procesih v posameznem mesečnem davčnem obdobju v livarni aluminija v Tovarni B. Tožnikov (drugi) zahtevek za vračilo trošarine z dne 22. 2. 2017, ki ga je deklariral kot letni zahtevek in s katerim je uveljavljal vračilo trošarine za porabljeno električno energijo v metalurških procesih za leto 2016 v poslovni enoti Tovarna A., je tako, glede na izbrani mesečni način uveljavljanja vračila trošarine, prepozen.
javni poziv - nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv na dopolnitev - pooblastilo
Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge.
Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.
dohodnina - poklicno zavarovanje - drugi dohodki iz delovnega razmerja - odkupna vrednost - odkupna vrednost police - izplačilo odkupne vrednosti
Izplačila odkupne vrednosti so izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja in predstavljajo druge dohodke na podlagi 9. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Ob upoštevanju, da v obravnavanem primeru ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, obenem pa tudi, ker ni bil izplačan na podlagi sodne odločbe, ga ni mogoče povprečiti na podlagi 120. člena ZDoh-2, česar ne spremeni niti pavšalna pritožbena navedba, da je povprečenje v drugih primerih izplačil, ki niso bila napravljena na podlagi sodnih odločb, bilo uporabljeno.
Sodišče ugotavlja, da je tožnik z vlogama z dne 30. 12. 2019 in z dne 17. 3. 2020 zaprosil za izjemen predčasni odpust na podlagi šestega odstavka 88. člena KZ-1. Kljub navedenemu, toženka tožnikovih vlog ni obravnavala na navedeni pravni podlagi, pač pa (zgolj) na podlagi drugega odstavka 88. člena KZ-1. Toženka je tako z izpodbijanim sklepom ugotovila, da tožnik še ni prestal treh četrtin kazni zapora, zaradi česar ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 88. člena KZ-1, na tej podlagi pa je tožnikovi vlogi zavrgla. Toženka pa ni pa ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izjemen pogojni odpust po šestem odstavku 88. člena KZ-1, za katerega je tožnik s svojima vlogama dejansko zaprosil.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 214, 214/1.
obnova odmere dohodnine - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz - drugi dohodek - obrazloženost odločbe
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov se je organ prve stopnje skliceval na ugotovitve DIN, ki se je vodil pri družbi A., vendar pa je drugostopenjski organ to pomanjkljivost obrazložitve popravil in v svoji obrazložitvi navedel vse za to zadevo relevantne okoliščine. Tako so vsa relevantna dejstva in dokazi natančno in konkretno za obravnavani primer navedeni v obrazložitvi toženke in ne gre za zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato ne gre za kršitev osnovnih pravil postopka in načela enakosti, kot meni tožnik, ko navaja, da ni mogel vložiti učinkovitega pravnega sredstva.
pavšalne navedbe - celovita presoja vplivov na okolje
Iz prvega odstavka 20. člena ZUS-1 izhaja, da mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj preizkuša dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Po drugem odstavku 37. člena ZUS-1 po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se je sodišče v predmetnem upravnem sporu dolžno opredeliti le do navedb, ki jih je navajal v tožbi. V vsakem pravnem sredstvu je torej treba razloge določno navesti, saj za sklicevanje na predhodne vloge ni pravne podlage v zakonu.1
SZ-1 člen 87, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 6, 6/2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - pogoji za dodelitev subvencije - žrtev nasilja v družini
Po presoji sodišča je pogoj iz navedene določbe Javnega razpisa najmanj nejasen. Iz besedila namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se kot dokazilo šteje le potrdilo organizacije z verificiranim programom na področju nasilja v družini ali pa gre za potrdilo katerekoli organizacije, ki ima verificiran program, vključen v javno mrežo socialnovarstvenih programov, in ki je žrtvi nudila psihosocialno pomoč ob nasilju v družini. Besedilo razpisa namreč nima opredelitve vsebine verificiranega programa, ki ga mora imeti organizacija, ki izdaja potrdilo, saj v njem ni izrecno zapisano, da ga lahko izda le organizacija z verificiranim programom na področju nasilja v družini, pa tega ni storil.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - pravni interes - začasna odredba
Tožnika, ki zahtevata izdajo sodbe, s katero bi se jima dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikoma dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
urejanje prostora - prostorski akt - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti - Ustavno sodišče Republike Slovenije - presoja ustavnosti zakona - zavrženje tožbe
Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, je izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
inšpekcijski postopek - odvzem psa - zapuščena žival - vpis v centralni register psov - skrbnik živali - plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo
Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi drugače določeno. Na podlagi 31. točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: ''zapuščena žival'' so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je bil pes M. tožniku odvzet.
Zaključek toženke, da ne gre za dovolj intenzivne posege, ki bi utemeljevali preganjanje, je povsem neobrazložen, zato se odločbe v tem delu ne da preizkusiti.