zemljiški kataster - ureditev meje - elaborat ureditve meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek
V upravnem postopku se ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje in morebitno priposestvovanje spornega zemljišča pa je možno uveljavljati le v sodnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V obravnavanem primeru gre za zadevo, ki se (še) ne obravnava v kazenskem postopku, pač pa pri policijski postaji, katera šele zbira obvestila in tako ne gre za sodni postopek, za katerega bi bilo mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč
SZ-1 člen 10, 10/1, 87, 87/1. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka prejela odločbo, s katero je bila obveščena o ocenitvi njene vloge na predmetnem javnem razpisu in na to, da je bila uvrščena na 53. mesto. Iz te odločbe izhaja, kako je tožena stranka ocenila posamezne navedbe glede življenjskih razmer tožeče stranke v oddani vlogi in zoper to odločbo oz. ocenitev bi se tožeča stranka lahko pritožila, pa tega ni storila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - začetek kazenskega postopka - pravica do obrambe - preiskovalni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - pogoji za priznanje pravice - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Ker iz obrazložitev upravnih aktov ni mogoče ugotoviti, katere delavce je tožena stranka upoštevala pri izdaji upravnega akta, iz katerega razloga ti delavci niso opravljali dela ter kolikšni zneski pomoči so bili odmerjeni za posameznega delavca ter posledično koliko prejete pomoči in iz katerega naslova ter za katerega delavca mora tožeča stranka vrniti, je upravna odločba ostala neobrazložena.
koncesije - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - konkurenca - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost
Ustavno sodišče je v odločbah U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018 in U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 poudarilo, da je imel zakonodajalec za sprejetje zakonske spremembe (prvi odstavek 43. člena ZZDej in četrti odstavek 41. člena ZZDej-K) stvaren razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu, ki se kaže pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov, kar je Ustavno sodišče prepoznalo kot ustavno dopusten razlog.
Ustavno varstvo konkurence ne pomeni, da mora biti udeležencu na trgu položaj na trgu trajno zagotovljen.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje njegove osnovne dejavnosti.
Drugačna razlaga ZDIJZ bi pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Tudi poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom je namreč treba priznati polno svobodo gospodarske pobude v delu, v katerem v okviru osnovne dejavnosti nastopajo na trgu v pogojih proste konkurence.
Pogodbe za nakup oziroma najem optičnih vlaken niso bile sklenjene za lastno interno obratovanje in kot take ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanca. Navedeni pravni posli, s katerimi je zavezanec pridobil vode za opravljanje telekomunikacijske dejavnosti, namreč spadajo v bistvo poslovnih dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja na trgu telekomunikacijskih storitev, zaradi česar nimajo zgolj pomožnega značaja. Ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ zahtevane informacije in pogodbe torej ne morejo predstavljati informacij javnega značaja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 19, 19/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - odgovorna država članica - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dokazni standard - dokazno breme - Republika Hrvaška
Kriterij (razmejitve), ko mora tožena stranka pristopiti k takšni specifični obravnavi oziroma preverjanju načela medsebojnega zaupanja, je okoliščina oziroma pravni standard, da prosilec nima očitno neutemeljenega zahtevka (arguable claim) glede 3. člena EKČP oziroma 4. člena ali 19(2) člena Listine EU.
Ko je splošno znano oziroma bi toženi stranki moralo biti poznano, da so številne mednarodnega organizacije in poročevalci opozarjali na določene resne pomanjkljivosti v azilnih postopkih in ravnanjih s tujci na Hrvaškem, ni nujno, da tožnik že v upravnem postopku samoiniciativno pridobi in predloži takšna poročila, še posebej ob upoštevanju dejstva, da takrat ni imel brezplačne pravne pomoči oziroma dostopa do pravne pomoči in da tega dokaj zapletenega pravnega sistema ne more sam poznati oziroma razumeti brez kvalificirane pomoči.
Če organ države članice EU ugotovi, da v času odstranitve in predaje tujca drugi državi članici EU na podlagi zanesljivih informacij ni mogoče „izključiti vsakršne dejanske nevarnosti“ nečloveškega ravnanja, potem to še ne pomeni, da mora država članica EU odstranitev in predajo tujca dokončno odpovedati, ampak mora pristojni upravni organ najprej prevzeti določene obveznosti in v komunikaciji s pristojnimi organi druge države članice EU pridobiti posebna zagotovila, da v konkretnem primeru sprejema tujca do kršitve pravice do prepoved nečloveškega ravnanja ne bo prišlo.
Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je namen določbe 117. člena GZ legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je tako izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni pa logično (in bi bilo tudi v nasprotju z namenom navedene zakonske določbe), da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko je predmet legalizacije celoten objekt, ne pa tudi, ko je predmet legalizacije del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus - z večjega na manjše). Temu nasprotno toženkino stališče bi pomenilo, da je celotni objekt (postal) nedovoljen objekt (nelegalen oziroma neskladen objekt).
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - zamuda roka za vložitev tožbe - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021, s katerim je sodišče zaradi zamude roka kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo. Tožena stranka je glede na okoliščine sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - obseg presoje
Tožnik je imel možnost kršitev uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi (pritožbo v davčnem postopku in tožbo v postopku upravnega spora), ne more pa je več uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve in odprave oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/2, 126, 126/6. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDDV-1 člen 57, 57/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna izguba - zmanjšanje davčne izgube - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - zastaranje pravice do odmere davka - davčno (ne)priznani odhodki - dokazovanje - dokazno breme - oprostitev plačila DDV
Davčni organ v izpodbijani odločitvi glede zmanjšanja davčne izgube ne bi smel upoštevati v nabavno vrednost nepremičnin obveznosti, ki so nastale v letu 2007, in ki so v letu 2018, ko je bila izdana izpodbijana odločba, že absolutno zastarane. Po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko preteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano, kar pa ni obravnavani primer.
V primeru, ko se pojavi dvom v resničnost poslovnih dogodkov, je na zavezancu, torej v konkretnem primeru na tožniku, da dokaže, da se zaračunane storitve navedeni družbi dejansko nanašajo na 57. člen ZDDV-1 in so s tem oproščene obračunavanja izstopnega DDV, torej da so računi pravilni tudi po vsebini. To pa obenem pomeni, da tožnik ne more zahtevati od davčnega organ, da dokaze v tej zvezi zbira uradoma, saj je to obveznost davčnega zavezanca.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - trditveno in dokazno breme
V tej zadevi je relevantno, ali obstajajo opravičljivi razlogi, da je tožnik šele v tožbi oporekal neto tlorisni površini stavbe. Ta ugovor bi bil torej upošteven le, če bi izkazal, da ga upravičeno ni mogel navajati v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik je na naroku pojasnil, da površini stavbe v upravnem postopku ni ugovarjal, ker gre za podatek, razviden iz javnih evidenc in bi jih morala toženka poznati, kar po presoji sodišča ni opravičljiv razlog.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - bivanje v RS - nezaposlenost - razveljavitev dovoljenja
Organ je pravilno odločil, ko je razveljavil tožnikovo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v RS, saj tožnik daljši čas (podaljšane) veljavnosti enotnega dovoljenja ni imel ustreznega zdravstvenega zavarovanja in tudi v tem obdobju ni bil zaposlen ter ni bival v RS. Ob presoji pogojev za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, je treba upoštevati tudi namen izdaje takega dovoljenja, in sicer da lahko tujec, ki mu je bilo dano dovoljenje za prebivanje za določen namen, biva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo dovoljenje dano. Ta namen je pri izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo že po jezikovni razlagi v tem, da se tujcu daje dovoljenje za prebivanje v RS zato, ker ima tujec tu delo. Tožnik pa v RS ni bil niti zaposlen niti zdravstveno zavarovan, celo niti bival ni v RS, saj je bil pred preverjenjem tri mesece na začasnem delu v Belgiji.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ničnost odločbe
Izpodbijana odločba bi bila po presoji sodišča nična, če se tožnik ne bi mogel priključiti na kanalizacijo, torej, če občina ne bi zagotovila komunalne opreme. Zakon namreč določa, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina (prvi odstavek 156. člena ZUreP-2). Sodišče je zaključilo, da je komunalna oprema zgrajena, kar pomeni, da se tožnik nanjo lahko priključi in je torej inšpekcijska odločba izvršljiva.
finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - vrednost nepremičnin - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o navedenih razlogih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeval s podatkom, da upoštevane nepremičnine predstavljajo nepremičnine, ki so obremenjene s preužitkarsko pogodbo in je zaradi tega njihova vrednost bistveno manjša.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Predstavljena določba 73. člena ZDR-1 torej lahko predstavlja podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, tako pa bi lahko predstavljala tudi poseben primer v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v smislu predhodno že citiranega tretjega in četrtega odstavka 13. člena Statuta IZS v zvezi z drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID.
Sprejem ukrepa za zagotovitev odprave nepravilnosti pomeni, da se zavezancu naložijo ravnanja, ki naj jih opravi s ciljem vzpostavitve zakonitega stanja. Ker je ukrep usmerjen v odpravo razlogov, ki so povzročili nezakonitost, je ustrezen ukrep le tisti, ki je z izvršitvijo sposoben doseči zakonito delovanje zavezanca. Iz tega izhaja nadaljnja zahteva, da mora biti ukrep prilagojen naravi in dejanskim okoliščinam konkretne kršitve.
Izrek je določen, če je konkretiziran in je razvidno, kakšna obveznost je zavezancu naložena z inšpekcijskim ukrepom. Vsebina odločitve o obveznosti stranke mora biti formulirana tako, da je nedvomno izražena v dispozitivu, saj je le jasen in določen dispozitiv lahko izvršljiv. Iz izreka ni razvidno, katere in kako obsežne spremembe oziroma ukrepe, ki se nanašajo na njegovo delovanje, mora sprejeti tožnica, da bo glede na okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, za naprej odvrnila vsakršno možnost promocijskega umeščenja zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali izvajalce zdravstvene dejavnosti.
Glede na izrecno zakonsko določbo, da promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršnokoli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočanja, ki vključuje izdelek, storitev ali njuno blagovno znamko ali sklicevanje nanje, tako da se jih pokaže v programski vsebini, v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo (17. točka 3. člena ZavMS), je treba za ugotovitev, da gre za promocijsko umeščanje, ugotoviti obstoj vseh zakonskih znakov opredeljenih za promocijsko umeščanje, torej tudi plačilo ali podobno nadomestilo. Šele po ugotoviti, da gre za promocijsko umeščanje izdelkov, sledi presoja ali je tako promocijsko umeščanje izjemoma dovoljeno (26. člen ZAvMS). Če ne gre za promocijsko umeščanje, pa je treba po presoji, ali in za katero vrsto (drugih) avdiovizualnih komercialnih sporočil gre (televizijsko oglaševanje, sponzoriranje, televizijsko prodajo), presojati morebitne posledice, če gre za nedovoljeno vrsto avdiovizualnih komercialnih sporočil (22. člen ZAvMS).
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5, 14, 18, 19. ZUP člen 67, 214.
napredovanje v naziv - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Če predlagatelj predloga po preteku roka iz prejšnjega odstavka ne dopolni z zahtevanim dokazilom, se šteje, da pogoj, za katerega predlagatelj ni predložil dokazila, ni izkazan.