arbitražni sporazum - nepremičnina - finančna pomoč - državna meja - dejansko prebivališče - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru je tožnik sicer sam predložil pisno izjavo priče, vendar pa je hkrati izrecno vztrajal tudi pri njenem neposrednem zaslišanju, zato toženka ni imela podlage za zavrnitev izvedbe tega dokaza zgolj s sklicevanjem na pisno izjavo priče, še zlasti zato, ker tej izjavi ni sledila.
Določb 17. člena ZUVRAS ni mogoče razlagati drugače kot, da so do finančne pomoči upravičeni le tisti, ki 28. 6. 2017, ko je bila razglašena arbitražna razsodba, niso že bili lastniki stanovanj oziroma stanovanjskih objektov na območju Republike Slovenije. Finančna pomoč iz 17. člena ZUVRAS namreč ni odškodnina zaradi spremembe prebivališča po arbitražni razsodbi. Prav tako ta finančna pomoč ni odškodnina za nepremičnino, ki po arbitražni razsodbi ni več del ozemlja Republike Slovenije, saj tožnik in njegova žena ostajata (so)lastnika te nepremičnine ter jo lahko še naprej uporabljata in z njo tudi razpolagata. Edini namen finančne pomoči, ki je hkrati temeljni pogoj za njeno dodelitev, je nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji z namenom, da se omogoči preselitev v Republiko Slovenijo. Ta pomoč zato ne gre tistim, ki takšno nepremičnino v Republiki Sloveniji že imajo.
finančna pomoč - arbitražni sporazum - nepremičnina - državna meja
Obrazložitev izpodbijane odločitve kljub svoji obširnosti, zakonskemu standardu ne ustreza. Povedano drugače: toženka je navedla svoje zaključke, ni pa celovito navedla ugotovljenega dejanskega stanja, to je vseh konkretnih dejstev, ki jih je ugotovila v postopku, ter utemeljila, katera od njih in zakaj narekujejo njeno odločitev, ter katerim navedbam tožnika ne sledi in zakaj. Vsebino dokazov je pretežno samo povzela, čeprav bi jih morala obrazloženo presoditi skladno z 10. členom ZUP in se pri tem konkretno opredeliti (tudi) do vseh (tožnikovih) dokazov ter utemeljiti, zakaj posameznim od njih ni sledila. Glede na navedeno izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ter je v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 podlaga za odpravo izpodbijanega dela odločbe in vrnitev zadeve v tem delu v ponovni postopek.
ZUVRAS člen 17, 17/1. ZUP člen 9, 146, 146/4, 214, 214/1.
arbitražni sporazum - nepremičnina - finančna pomoč - državna meja - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Dosledno upoštevanje ustavno zagotovljene pravice stranke do izjave, ki se na drugi strani zrcali v dolžnosti upravnega organa, da se ustrezno izreče o vseh njenih navedbah, dokazih in stališčih, prispeva, da se pretresejo vsi za odločitev relevantni vidiki zadeve, in tako pripomore, da se v upravnem postopku v celoti pravilno ugotovi dejansko stanje in pravilno uporabi materialno pravo, izdana upravna odločba pa polno obrazloži in tako stranki omogoči, da jo učinkovito izpodbija. Še toliko bolj je to pomembno, ko gre za enostopenjski upravni postopek, v katerem ni možnosti, da bi morebitne pomanjkljivosti ob obravnavanju pritožbe odpravil drugostopenjski organ.
finančna pomoč - arbitražni sporazum - nepremičnina - državna meja
Tudi iz jezikovne razlage 17. člena ZUVRAS izhaja, da navedena določba ureja finančno pomoč za gradnjo ali nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji in ne odškodnine za izgubo ali neuporabo nepremičnine. Gre za finančno pomoč pri izbiri prebivališča v Republiki Sloveniji tistim upravičencem, ki so bili lastniki ali najemniki nepremičnine na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba stalne arbitraže - arbitraža
ZZVZZ ne določa, da se v tej zadevi vodi upravni postopek, izda upravna odločba, niti to ne izhaja iz narave stvari. V skladu z določili ZZVZZ tožena stranka na podlagi razpisa programov in storitev za sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev sklepa pogodbe. Pri tem zakon ne določa, da postopek teče po določbah ZUP ali da se izda upravna odločba. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da ima razpis tožene stranke pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oziroma javnega zbiranja ponudb. V takšnem primeru pa je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij, pred rednimi sodišči.