izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor pred odpovedjo - znaki kaznivega dejanja - goljufija - kraj bivanja - stroški prevoza na delo in z dela - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Toženka kot delodajalec ni bila dolžna skupaj z vabilom na zagovor vročati listin, na katerih je temeljila očitek (poročilo o opravljenih detektivskih storitvah), niti dodeliti dodatnega roka, v katerem bi lahko tožnik listine preučil.
Ni mogoče šteti, da se je tožnik v spornem obdobju vozil na delo in z dela na naslov G., Moravske Toplice, ampak se je vozil na naslov H., Brezovica pri Ljubljani. Dejstvo, da se je s tega naslova popoldne vozil na naslov G., Moravske Toplice, kjer je opravljal adaptacijska dela, za presojo upravičenosti do stroškov prevoza na delo in z dela (ter resničnosti izjave z dne 21. 12. 2021) ni bistveno, četudi je tam prespal. Delodajalec je namreč delavcu dolžan plačati stroške prevoza na delo in z dela glede na naslov, s katerega se delavec vozi na delo (in tam prebiva), ne pa na naslov, kamor odhaja v popoldanskem času opravljat določena dela. Tovrstna presoja sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je pravilna.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - način izvršitve - zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba
Nadomestni zapor ni institut za odpustitev oziroma omilitev globe, ampak je način izvršitve globe.
V danem primeru obvestilo in sklep zajemata le tiste neplačane in neizterljive globe, katerih seštevek ne presega zneska 3.000,00 EUR, ki se na podlagi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 lahko izvrši z največ 30 dni nadomestnega zapora, presežek neplačanih in neizterljivih glob pa ni predmet izpodbijanega sklepa in zato tudi ne tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče postopa po določbah 192.č člena ZP-1.
Izvrševanje se je začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka 44. člena ZP-1 in se v skladu s četrtim odstavkom 44. člena v zvezi s petim odstavkom 20.a člena ZP-1 lahko izvršuje do poteka zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
ugovor krajevne pristojnosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke, ustanovljene za zavarovanje denarne terjatve po sklenjeni posojilni pogodbi, zaradi poplačila dolga iz posojilne pogodbe, je obligacijske narave, saj temelji na trditvah o izpolnitvi pogodbene obveznosti.
Glede na jasnost zapisa zakonske določbe in siceršnji namen ZVEtL-1 kot interventnega zakona za ureditev neurejenih etažnih lastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo določbo 3. točke tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1, da glede na ugotovljeno stanje zemljiškoknjižnih vpisov, ko so v zemljiški knjigi pri sicer vpisani stavbi v etažni lastnini, vpisani tudi vsi posamezni in skupni deli, pri posameznih delih pa tudi etažna lastnina etažnih lastnikov ter idealni deleži le-teh kot solastnikov na skupnih delih stavb, ne gre za nedokončano etažno lastnino.
S pravnomočnim sklepom istega sodišča N 17/2014 bilo pravno razmerje vzpostavitve etažne lastnine na predmetni večstanovanjski stavbi že urejeno (objektivne meje pravnomočnosti) in da glede na ugotovitev o možnosti sodelovanja predlagateljev v njem, glede na določila 28. člena ZVEtL-1 ta sklep učinkuje tudi v razmerju do predlagateljev2 (subjektivne meje pravnomočnosti). Zato pa ponovno odločanje o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 v nepravdnem postopku ni dopustno.
ZPP člen 80, 277, 318, 318/1, 318/1-1. OZ člen 111, 440.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - prodaja tuje stvari
Breme odgovornosti za prepozno vložen odgovor na tožbo ni moč prelagati na sodišče prve stopnje, ki je toženo stranko ob vročitvi ji tožbe izrecno opozorilo na rok, v katerem mora biti vložen odgovor in jo hkrati opozorilo na vse posledice v primeru nevložitve odgovora.
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 7, 212, 318, 318/1, 318/1-3.
sklepčnost zahtevka - gradbena dela - fiksna cena - običajno plačilo za primerljiva dela
V obravnavanem primeru tožnica na pogodbeni podlagi uveljavlja plačilo za izvedena gradbena dela. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je morala podati zadostne trditve o predmetu obveznosti in ceni, pri čemer je glede na pogodbeni dogovor o plačilu del po fiksnih enotnih cenah bila dolžna opredeliti tudi količine posameznih enot in ceno na enoto. Vse navedeno je tožnica navedla.
Presoja sodišča prve stopnje, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede dogovorjenih cen na enoto posameznih gradbenih del, ker je navedla le katera gradbena dela, količine in cene na enoto je zaračunala z vtoževanimi računi, ne pa tudi kakšne cene so bile med strankama dogovorjene, je prestroga. S tem, ko je navedla, da so zatrjevane cene na enoto enake tistim po ponudbi, je zatrjevala ravno obstoj dogovora strank o navedenih cenah. Tožba je torej v tem delu sklepčna. Vprašanje, ali je zatrjevane dogovorjene in zaračunane cene na enoto posameznih del, tožnica tudi izkazala, pa je vprašanje utemeljenosti zahtevka po višini, ne pa sklepčnosti tožbe.
V zvezi z deli, ki so bila zaračunana na osnovi zatrjevane ponudbe in glede katerih obstoj dogovora o ceni med pravdnima strankama ni bil sporen, se tožnica pritožbeno neutemeljeno sklicuje na določilo 642. člena člena OZ. Določilo drugega odstavka 642. člena OZ, ki daje sodišču pooblastilo, da določi za posamezen posel običajno plačilo, se sme ob ustreznih trditvah in dokazih uporabiti v primeru, ko plačilo ni določeno.
ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega
Zaradi določbe drugega odstavka 65. člena ZIZ mora sodišče tudi v primeru, da tretja z zelo veliko verjetnostjo izkaže obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, ugovor zavrniti, če mu upnik nasprotuje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074085
ZPP člen 163, 163/4, 163/7, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 338, 338/2. ZDSS-1 člen 34.
nesreča pri delu - zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - odškodninska odgovornost delodajalca - domneva priznanja dejstev - dejanski delodajalec - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Dokaz o opravljeni vročitvi, kot izhaja iz vročilnice, je mogoče ovreči, vendar toženec v ta namen ni ponudil nobenega dokaza. Dokaz, s katerim bi se z zadostno stopnjo prepričanja ovrgle navedbe na vročilnici, je dokaz s tehtanjem pošiljk. Izvedbe tega dokaza pa tožena stranka ni predlagala. Glede na navedeno tožena stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni uspela ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da ji je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
Sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, če ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Glede na navedeno delovno sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne more uporabiti določbe 34. člena ZDSS-1, ki ureja izvajanje dokazov po uradni dolžnosti. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče glede na ustaljeno sodno prakso moralo ugotavljati, kdo je dejanski delodajalec, ki je zavezan z določbami ZVZD-1, ter pri tem ni bistveno, kdo tožniku izplačuje plače na podlagi predložene plačilne liste, ter kdo sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi.
Napačno je stališče tožene stranke v pritožbi zoper sklep, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o stroških postopka pred pravnomočnostjo zamudne sodbe.
izvršilni postopek - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba je tako na nepristojno Okrajn/o sodišče V Ljubljani - centralni oddelek za verodostojno listno, kakor tudi na pristojno Okrajno sodišče v Velenju prispela po izteku pritožbenega roka. Zato je prepozna in jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da glede na kupčevo varovano pričakovalno pravico (s sklepom o domiku je pridobil naslov za pridobitev lastninske pravice) z upnikovim umikom predloga za izvršbo, ki je bil podan po izvedeni spletni dražbi in po izdanem sklepu o domiku, ni več mogoče poseči v pričakovanje kupca. Takšno stališče je v skladu z odločbama Ustavnega sodišča RS Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 ter ustaljeno sodno prakso.
Zavezanec je dolžan izkoristiti vse možnosti za pridobivanje potrebnih sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, pri čemer so predlagateljeve pridobitne zmožnosti zelo dobre in bi lahko pridobival približno enak dohodek, kot ga prejema nasprotna udeleženka (višina njene mesečne plače zato ni odločilna okoliščina).
Registrsko sodišče je, kot že obrazloženo, ob odločanju o vpisu soočeno z listinami, presojo katerih sicer mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah obravnavanega primera, ko je presoja pravne učinkovitosti sklepa, na katerem temelji predlagani vpis, odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka je zato pravilna.
ZGD-1 člen 273, 273/1, 273/1-5, 390, 390/1, 390/1-1. ZZavar-1 člen 54, 54/3, 66, 67, 67/1, 67/2, 67/4. ZSReg člen 13, 13/1, 19, 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4, 37, 37/2, 37/3, 38, 38/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/2, 343a. ZSDU člen 79, 79/6.
delniška družba - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - svet delavcev - sklep sveta delavcev - ničnost sklepa - nadomestni sklep - ugovorni postopek - prekinitev postopka - prepozna pritožba
Pri smiselni uporabi 343.a člena ZPP ter sklicevanju na pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP, ki vsebuje tudi očitek o 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, registrsko sodišče lahko odpravi storjeno absolutno bistveno postopkovno kršitev in z drugim sklepom izdela obrazložitev prvega sklepa. Namen zakonodajalca je bil namreč, da se s 343.a členom ZPP da pravna podlaga sodišču prve stopnje, da samo odpravi storjeno napako in s tem zniža število razveljavljenih odločb, kar prispeva tudi k hitrosti postopka, ki je v registrskem postopku še posebej poudarjeno (prvi odstavek 13. člena ZSReg).
Tudi, če je v zakonsko materijo povzdignjena vsebina Statuta v skladu s peto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 in bi lahko bile posledično nične volitve predlagatelja kot člana nadzornega sveta po prvi alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1, pa bi vsebinska presoja primernosti in usposobljenosti predlagatelja presegala dolžnost registrskega sodišča v zvezi z ugotavljanjem morebitne ničnosti sklepa Sveta delavcev, ki je potrdil Oceno volilno nominacijske komisije Sveta delavcev subjekta vpisa o primernosti in usposobljenosti predlagatelja.
Med strankam niso bila sporna dejstva zato, ker sta se predlagatelj in subjekt vpisa razhajala o vprašanju izpolnjevanja pogojev predlagatelja za člana nadzornega sveta. Vsi podatki o izpolnjevanju teh pogojev, ki tvorijo dejansko podlago za materialno pravno presojo po 67. členu ZZavar-1 namreč niso bili sporni. Zato tudi ni bilo nobenega razloga za prekinitev postopka, saj mora registrsko sodišče o predhodnem materialno pravnem vprašanju vselej odločiti.
ZGD-1 člen 609, 609/6, 614, 614/1. ZIZ člen 19, 19/1. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - pritožba zoper sklep o plačilu predujma - fikcija osebne vročitve - prepozna pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - popravni sklep - pravno sredstvo zoper popravni sklep - pravni pouk o pritožbi - začetek teka pritožbenega roka
Po presoji pritožbenega sodišča sodijo v kategorijo stroškov poravnalnega odbora iz prvega odstavka 614. člena ZGD-1 stroški, ki so nastali s postavitvijo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij. V obravnavani zadevi se je le z izvedbo tega dokaza lahko delničarjem zagotovilo učinkovito sodno varstvo pravice do preizkusa primerne denarne odpravnine. Ker je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora biti zoper takšen sklep o založitvi (dodatnega) predujma za plačilo stroškov dovoljena pritožba.
Sprememba pravnega pouka sklepa, ki je sprva določal, da zoper sklep ni pritožbe, po spremembi pa določa, da je pritožba dovoljena, ne predstavlja odprave očitne pisne pomote, temveč gre za napako pri oblikovanju volje sodišča prve stopnje, ki ne dopušča odprave napake z izdajo popravnega sklepa.
ZFPPIPP člen 221a, 221a/1, 236, 236/2, 238, 238/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/6.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičenje zahteve - mikro družba - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga
Dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen.
poklicno zavarovanje - vzorčni postopek - prekinitev postopka
Tožnik je opravljal delo na delovnem mestu dimnikar polni delovni čas. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je tožena stranka dolžna plačati prispevke za poklicno zavarovanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje toženi stranki z izpodbijano sodbo, ob upoštevanju pravnomočne odločitve v vzorčnem postopku, pravilno naložilo, da tožnika za nazaj vključi v poklicno zavarovanje in za vtoževano obdobje sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje s KAD.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - razlogi za ugovor
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti ugovora. Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne navedbe o svojem slabem premoženjskem in zdravstvenem stanju ter ponovno navaja, da nepremičnino potrebuje za bivanje, ko bo prišel iz zapora. Kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, te ugovorne navedbe niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člen ZIZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi pogodbenih strank - datum sodne razveze - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje bi kot okoliščino za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevalo izvedeno reorganizacijo oziroma spremenjen način izvajanja pouka filozofije, vendar bi na drugi strani moralo ovrednotiti s strani tožnika zatrjevane okoliščine (da v času odločanja sodišča ni bil zaposlen) in interese (da si želi vrnitve k toženki; direktor toženke je, ko je bil zaslišan kot stranka, na vprašanje "Ali bi ga vzeli nazaj?" odgovoril pritrdilno). Vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank bi moralo skrbno pretehtati, česar z izpodbijano sodbo ni storilo.
Ko je sodišče prve stopnje odločalo o obravnavanem predlogu predlagatelja in temu s sklepom Srg 22/46558 z dne 25. 5. 2022 ugodilo, je bila v sodnem registru pri subjektu vpisa realizirana sprememba podatkov o osnovnem kapitalu in poslovnih deležih. Do spremembe takšnega registrskega stanja oziroma vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred predlagano spremembo, to je do izbrisa vpisov, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, ko je predlogu predlagatelja ugodilo, lahko pride samo v primeru, ko registrsko sodišče odloči drugače kot prvič in zahtevek za vpis zavrne1. V tem primeru ima torej registrsko sodišče podlago za izbris opravljenega vpisa.