škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - opravljanje zimske službe - padec na ledeni poti - padec na poledeneli površini - posipanje proti poledici - pazljivost pri hoji - potrebna skrbnost - ravnanje oškodovanca - soodgovornost za škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev dokaznega predloga
Ni dvoma, da je do škodnega dogodka prišlo na pločniku, ki ni bil ustrezno posipan. Toženka pločnika ni posipala, čeprav bi ga morala. Razlog padca tožnice je poledenela površina in ne morda dvignjen nivo jaška, na katerega je tožnica stopila, in nato padla na pločnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073433
ZKP člen 496, 496/1, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70a/3, 70b, 70b/3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa
Gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začela izvrševati 10. 12. 2021, z milejšim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V takšnem primeru pa lahko milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja - tretji odstavek 70.a člena KZ-1. Glede na navedeno je tako stališče zagovornika, da je v zadevi že potekel skrajni rok skupnega trajanja varnostnega ukrepa dveh let iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 zmotno, kot je to pritožniku tehtno pojasnilo tudi že prvostopno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00073431
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 155. OZ člen 15, 86. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - razlaga ZVPot - novejša sodna praksa - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti
Dolžnost vsake pogodbene stranke je opozoriti sopogodbenika na tiste okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovega izpolnitvenega interesa. Ta obveznost veže oba pogodbenika. Ali povedano konkretno. Kreditojemalcu načelo vestnosti in poštenja nalaga, da banki razkrije vse podatke, na podlagi katerih bo banka lahko ocenila njegove finančne zmožnosti in na ta način zavarovala svoj pogodbeni interes, banka pa je dolžna predstaviti tožniku vsa predvidljiva tveganja, ko se potrošnik odloča, ali bo vzel kredit v domači ali tuji valuti. To je in mora biti skupni namen oziroma interesni temelj (kavza) pogodbenih strank, ki ga obojestransko prepoznavata pogodbenika. Opustitev teh dolžnostnih ravnanj je podlaga za presojo nepoštenosti pogoja, posledica katere je neveljavnost kreditne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073249
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 115, 115/2, 213, 213/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 27, 28, 28/2, 28/4, 43, 43/2. ZTLR člen 72, 72/1.
materialno procesno vodstvo - prodajna pogodba za nepremičnino - zavezovalni pravni posel - sklep o dedovanju - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov
O izvedbi posameznih dokazov, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere oceni, da so neutemeljeni, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP). Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza torej ni absolutna, na drugi strani pa tudi presoja sodišča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, ni prosta. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustavno upravičena, sicer je poseženo v strankino pravico do izjave. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev, pri čemer mora izhajati iz predpostavke, da bi predlagani dokaz uspel, ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako8. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno - sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno ravnanje predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073946
KZ-1 člen 308. ZKP člen 201.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Četudi morda obdolženec ni razlagal turškima državljanoma, ki ju je prevažal po ozemlju R. Hrvaške, kako naj prečkata mejo, je za dajanje navodil mogoče šteti tudi to, da je obdolženec ustavil v bližini mejnega prehoda in napotil oba tujca iz avta z besedami "go, go".
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutna klavzula - dobra vera - slaba vera banke - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke
Zmoten, v nasprotju s stališči novejše sodne prakse, je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da neustrezno oziroma pomanjkljivo opravljena pojasnilna dolžnost banke ne pomeni, da je sporni pogodbeni pogoj nepošten.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba - dostop do objekta - dostop do nepremičnine - pretekla raba zemljišča - čiščenje - vzdrževanje
Vprašanje pretekle redne rabe ni strokovno vprašanje. Gre za ugotovitve o dejstvih, ki jih je moralo sprejeti sodišče prve stopnje. To je (očitno) glede na spoznavne možnosti v postopku, kot je obravnavani, naredilo na podlagi lastnih zaznav ob ogledih in na podlagi pojasnil stanovalcev sporne ter sosednjih (v tem smislu torej po interesih celo konkurirajočih si) stavb. Posplošene pritožbene navedbe občine, da sodišče ni zaslišalo prič in se oprlo na druge dokaze so (še posebej ob pomanjkanju njenih trditev o drugačni uporabi spornih parcel in dokaznih predlogov o tem) neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075385
ZNP-1 člen 55, 55/2. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 123. DZ člen 138, 138/4, 139, 183.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bistveno spremenjene razmere - največja korist otroka - odtujevanje otroka - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - mnenje otroka - določitev višine preživnine - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - stroški preživljanja - stroški za prehrano - stroški bivanja - izvenšolske dejavnosti - stroški pritožbenega postopka - nedopustna pritožbena novota - vikend
V obstoječi situaciji je odločitev o skupnem starševstvu v največjo korist hčerk. Odločilno je, da se hčerki v okolju pri materi dobro počutita in uspešno delujeta tako v šoli kot v njuni socialni mreži. V njuno največjo korist je, da ostaneta v svojem sedanjem šolskem in širšem socialnem okolju, na katerega sta močno navezani ter jima daje občutek varnosti in stabilnosti. Ker imata tudi hčerki radi oba starša, z obema pa imata redne stike, pri čemer takšen režim deluje že več let, je za njun nadaljnji osebnostni razvoj najbolje, da se takšen utečen življenjski ritem nadaljuje tudi v bodoče. Starša (vsak zase) izkazujeta dobre starševske kompetence v njunih razmerjih s hčerkama, pri čemer njun nerazrešen medsebojni odnos ni v ospredju.
Skupno starševstvo je na nek način tudi varovalni dejavnik pred odtujevanjem otrok enemu od staršev.
začasna odredba - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - relativna javna oseba - regulacijska začasna odredba - praktična konkordanca - osebnostne pravice pravne osebe
Kandidiranje za pridobitev in nadaljnje črpanje javnih sredstev EU nedvomno predstavlja vstop prve tožnice kot direktorice te družbe v prostor javnega zanimanja oziroma javno udejstvovanje. Že samo dejstvo, da gre za javna sredstva, ne omogoča drugačnega zaključka. Presoja sodišča prve stopnje, da ima prva tožnica kot direktorica pravne osebe (druge tožnice), ki se ukvarja (oziroma se je ukvarjala) s takšno dejavnostjo, status t. i. relativne javne osebe v zvezi s to dejavnostjo, je posledično materialnopravno povsem pravilna.
prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo enostavno vmesno procesno odločitev. Iz obrazložitve, čeprav skope, vendarle izhaja odločilno dejstvo, da je prepis enak zvočnemu posnetku, kar je sodišče prve stopnje preverilo s ponovnim poslušanjem zvočnega posnetka. Navedena ugotovitev in obrazložitev, kako je do nje sodišče prve stopnje prišlo, zadošča. S tem je bilo tudi ustrezno odgovorjeno na navedbe v ugovoru, v katerem se je zatrjevala neskladnost prepisa.
hišni pripor - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - utemeljen sum
Zagovorničino vztrajanje pri stališču, da je tožilski očitek, da je obtoženec imel pri sebi veliko količino droge zaradi namena nadaljnje prodaje, že ovržen z izvedenskim mnenjem, ki je po mnenju zagovornice pritrdila navedbam obtoženca, da je imel prepovedane droge zgolj za lastno uporabo, da je poraba kokaina 1 g na dan možna oblika in da bi lahko obtoženec količino 50 g kokaina porabil tudi v mesecu ali mesecu in pol, utemeljenega suma ne more omajati. Navedeno ne predstavlja nič novega v razmerju z do sedaj upoštevanimi dokazi
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00077066
KZ-1 člen 76, 76/3. ZPP člen 319, 319/2.
ugotovitvena sodba - zamudna sodba - varstvo oškodovanca - istovetnost tožbenega zahtevka - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - povrnitev premoženjske škode
Tožeča stranka v tem postopku zahteva povrnitev vse škode, ki mu jo je zaradi kaznivega dejanja povzročila tožena stranka in ne pomeni zgolj neposredne premoženjske koristi. Na podlagi tretjega odstavka 76. člena KZ-1 je tožeča stranka upravičena le do poplačila iz odvzete vrednosti premoženjske koristi, ne pa tudi za drugo premoženjsko škodo, ki ji je s kaznivim dejanjem nastala. Dva spora sta identična, kadar sta obravnavani pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre pa za identična spora, če imata tožbena zahtevka različni temelj, če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva, tako kot je v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo, ker je (napačno) štelo, da je podana istovetnost tožbenega zahtevka. Podlage za zavrženje tožbe na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP tako ni imelo.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali šestnajstletni otrok, ki razvojno dobro funkcionira, odklanja stike, ni strokovno vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti izvedenec. Nanj je smelo odgovoriti in je odgovorilo sodišče prve stopnje. Ker dekle stikov ne odklanja, je ugotavljanje razlogov za odklanjanje nepotrebno in bi bilo logično nesmiselno.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica do izjave
Pripombe tožeče stranke na izdelano izvedensko mnenje niso predmet obravnave pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade in stroškov za izvedenca, ampak jih bo sodišče prve stopnje razčistilo v okviru nadaljnjega dokaznega postopka.
ZFPPIPP člen 221a, 221a/1, 236, 236/2, 238, 238/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/6.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičenje zahteve - mikro družba - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga
Dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi pogodbenih strank - datum sodne razveze - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje bi kot okoliščino za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevalo izvedeno reorganizacijo oziroma spremenjen način izvajanja pouka filozofije, vendar bi na drugi strani moralo ovrednotiti s strani tožnika zatrjevane okoliščine (da v času odločanja sodišča ni bil zaposlen) in interese (da si želi vrnitve k toženki; direktor toženke je, ko je bil zaslišan kot stranka, na vprašanje "Ali bi ga vzeli nazaj?" odgovoril pritrdilno). Vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank bi moralo skrbno pretehtati, česar z izpodbijano sodbo ni storilo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - zaporna kazen - stranska denarna kazen
Čeravno obdolženega bremeni materialna stiska vsled dolžnosti preživljanja številčne (razširjene) družine, ter navkljub zatrjevanju splošno znanega dejstva, da šoferji prebežnikov dobijo zgolj obljubo plačila, denar pa šele na koncu poti, to nikakor ne pomeni, da lahko obdolženi s prevozi prebežnikov na območju EU kot sostorilec v kakršnikoli obliki in na kakršen koli način dopustno soprispeva k izvrševanju obravnavanega kriminalnega početja.
Zgolj posplošeno pritožbeno sklicevanje na ustaljeno sodno prakso in nedavne pomilostitve nekaterih storilcev podobnih dejanj, pravnih in dejanskih zaključkov, kot jih je sprejelo prvostopenjsko sodišče, ne more omajati. Vsaka nekonkretizirana primerjava z drugimi, niti ne določno opredeljenimi kazenskimi zadevami oziroma postopki pomilostitve, je odvečna in predvsem brez teže. Skozi pritožbeno polemiziranje na način, ki ga ne gre preizkusiti, zagovornik ne upošteva, da je sleherna kazenska zadeva zase kompleksna, s povsem drugačnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami, dejstvi in življenjskimi situacijami.
Ko je sodišče prve stopnje odločalo o obravnavanem predlogu predlagatelja in temu s sklepom Srg 22/46558 z dne 25. 5. 2022 ugodilo, je bila v sodnem registru pri subjektu vpisa realizirana sprememba podatkov o osnovnem kapitalu in poslovnih deležih. Do spremembe takšnega registrskega stanja oziroma vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred predlagano spremembo, to je do izbrisa vpisov, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, ko je predlogu predlagatelja ugodilo, lahko pride samo v primeru, ko registrsko sodišče odloči drugače kot prvič in zahtevek za vpis zavrne1. V tem primeru ima torej registrsko sodišče podlago za izbris opravljenega vpisa.
Registrsko sodišče je, kot že obrazloženo, ob odločanju o vpisu soočeno z listinami, presojo katerih sicer mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah obravnavanega primera, ko je presoja pravne učinkovitosti sklepa, na katerem temelji predlagani vpis, odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka je zato pravilna.
Sodišče prve stopnje je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka v obravnavani zadevi (vznemirjanja zaradi peš hoje in vožnje ter vleke lesa) postopek utemeljeno prekinilo do pravnomočne rešitve zadeve P 83/2021 sodišča prve stopnje (spor o obstoju stvarne služnosti peš hoje in voženj). Tožnika sklep sodišča prve stopnje konkretizirano izpodbijata le v delu zatrjevanega vznemirjanja z vleko lesa, glede tega pa je v delu, ko zatrjujeta vznemirjanje po delu nepremičnine tožnikov, glede katerega toženca uveljavljata stvarno služnost, vprašanje obstoja stvarne služnosti predhodno vprašanje – ugotovitev obstoja stvarne služnosti na nepremičnini tožnikov v tem delu izključuje to zatrjevano vznemirjanje tožnikov. Torej bo v tem delu pomembno razjasnjevanje dejanskega stanja z zaslišanjem istih prič kot v postopku P 83/2021, ne glede na morebitno dodatno izvajanje dokazov v zvezi z delom trditev, ki se nanašajo na vznemirjanje zaradi vleke lesa po delu nepremičnine, glede katerega toženca stvarne služnosti ne uveljavljata (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).