ZPP člen 116, 140, 142, 335, 336, 343, 343/3. ZEPEP člen 2, 2-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 3, 6.
nepodpisana pritožba - lastnoročni podpis - obvezne sestavine pritožbe - elektronski sodni spis - elektronski žig - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - odprava pomanjkljivosti
Nujni sestavini, to sta tisti dve, brez katerih pritožba sploh ni sposobna za obravnavanje, sta navedba odločbe, ki se izpodbija in pritožnikov podpis. Pritožba, ki teh dveh sestavin ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.
V konkretni zadevi se vodi elektronski spis, kjer so sodna pisanja izdelana v elektronski obliki. V takem primeru se lastnoročni podpis izdajatelja ne zahteva.
Pravilna je vročitev odraslemu članu gospodinjstva.
Dopolnitvam pomanjkljivosti pravočasno vloženega pravnega sredstva institut vrnitve v prejšnje stanje ni namenjen. Upnik tako iz upravičenega razloga ni zamudil roka za vložitev. Pozna izročitev s strani sina in časovna stiska tako nista bila razlog za zamudo roka.
ZFPPIPP člen 221b, 221f. OZ člen 335, 335/3, 349, 364.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta - zastarana terjatev
Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.
Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.
stiki otrok s starši - delna sodna poravnava - sprememba izvajanja stikov - spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pomembno je, da bosta otroka ob upoštevanju njunega mnenja dobila občutek, da sta slišana, kar jima je treba tudi jasno povedati in se bo njun občutek, da stiki zanju predstavljajo prisilo, zmanjšal, kar je še posebej pomembno za mladoletno A. A. in se bo po svojih močeh skušala udeleževati več stikov, kot to od nje pričakuje nasprotni udeleženec. Hkrati je to tudi izhodišče za očeta, da otrokoma prisluhne, da se jima približa in se potrudi, da bodo stiki potekali na način, da bodo otrokoma zanimivi in si jih bosta sčasoma tudi sama želela izvrševati v večjem obsegu, kot je določeno v izpodbijanem sklepu.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073948
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - delovni čas - neposredna uporaba direktive - varovanje državne meje - zadostna trditvena podlaga - dokazno breme - delna sprememba izpodbijane sodbe
V zvezi s poletnim taborom julija 2017 in avgusta 2017 je toženka podala navedbe le za izjemo za dejavnost, ki poteka v okviru začetnega usposabljanja te osebe oziroma operativnega urjenja (1. alineja); sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ta ni podana, saj se tožnica ni usposabljala oziroma urila. Je pa materialnopravno zmotno (in preko trditvene podlage toženke, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi), štelo, da je podana izjema za dejavnost, za katero sistem rotacij ni primeren, pri čemer ni upoštevalo, da ne gre za dejavnost (varstvo in animacija otrok pripadnikov v okviru celostne oskrbe po ZSSloV), katere namen je ohranjanje ozemeljske celovitosti in varovanje nacionalne varnosti.
Tožnik je zahteval plačilo iz naslova opcijskih pravic na podlagi statusnopravnega oziroma korporacijskopravnega razmerja s toženko, zato je pravilno ugotovilo, da je skladno s 7. točko drugega odstavka 32. v povezavi s 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP za odločitev v zadevi pristojno okrožno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor iz točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
stečajni postopek - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - prijava terjatve
Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti
Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/5, 141a/6, 224. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 35.
prepozna pritožba - vročitev pisanja v elektronski obliki - vročanje v varen elektronski predal - vročitev s fikcijo - prevzem sodnega pisanja - prevzem vseh na vročitev čakajočih pisanj - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine
Po 141.a členu ZPP se vročitev pisanja, ki se osebno vroča po varni elektronski poti, opravi tako, da informacijski sistem sodstva neposredno pošlje pisanje naslovniku na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v njegov varni elektronski predal. Naslovnik mora pisanje prevzeti v 15 dneh. Naslovnik se z vsebino pisanja seznani in ga prevzame tako, da se pred prevzemom na predpisan način identificira, elektronsko podpiše vročilnico in jo tako podpisano vrne pošiljatelju po varni elektronski poti. V šestem odstavku tega člena je predpisana zakonska domneva (fikcija), da se je naslovnik ob seznanitvi in prevzemu enega pisanja na način iz petega odstavka seznanil in prevzel tudi vsa pisanja, ki se v varnem elektronskem predalu ali na naslovu za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, nahajajo v trenutku, ko je prevzel (eno) pisanje po petem odstavku.
Na podlagi 35. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku v primerih, ko naslovnik prevzame eno ali več elektronskih pošiljk, informacijski sistem za varno elektronsko vročanje, informacijskemu sistemu e-sodstvo šele naslednji dan pošlje sporočilo s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije iz šestega odstavka 141.a člena ZPP tudi za vse ostale pošiljke, ki so se v trenutku prevzema zadnje elektronske pošiljke nahajale v varnem elektronskem predalu.
odločitev o pravdnih stroških - povod za tožbo - nujni in enotni sosporniki - brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na rs
Sodišče druge stopnje soglaša s tožnico, da ni dolžna povrniti pravdnih stroškov toženkam, nima pa prav, da sta ji drugi toženec in tretja toženka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka.
Zato o stroških postopka ni mogoče odločiti v skladu s 157. členom ZPP, ampak je potrebno upoštevati 161. člen ZPP in prvi toženki naložiti v plačilo stroške tožnice v celoti (4. odstavek 161. člena ZPP).
Seveda pa nima prav pritožba, da morata drugi toženec in tretja toženka, ki nista dala povoda za tožbo, povrniti stroške tožnice, pa čeprav gre za nujne in enotne sospornike. Ker drugi toženec in tretja toženka nista dala povoda za tožbo, jima ni treba kriti tožničinih stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073910
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55.
neprava obnova postopka - čas storitve kaznivega dejanja
V predmetni zadevi bi do združevanja izrečenih kazni lahko prišlo le, če bi obsojenec v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje storil pred prestajanjem po prejšnji obsodbi tj. pred 14. 10. 2013 ali med prestajanjem tj. najkasneje do 26. 9. 2015 (kar je poudarilo tudi sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ker pa je kaznivo dejanje, ki je bilo obravnavano v predmetni zadevi, storil 27. 12. 2015, pogoj iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnjen in posledično ni mogoče ugoditi zahtevi za nepravo obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - komunikacijska zasebnost - razlogi za sum - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - informacijska zasebnost - podatek o telefonskih klicih - bančni podatki - dokazni standard
Ker v luči odločbe US RS U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 v odredbah preiskovalne sodnice za prikrite preiskovalne ukrepe po prvem odstavku 149b. člena in prvem odstavku 156. člena ZKP ni bil obrazložen ustavnoskladen dokazni standard (najmanj) utemeljenih razlogov za sum in so osumljenci storili očitano jim kaznivo dejanje, so izsledki prikritih ukrepov podvrženi ekskluzijski sankciji. sankciji.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika po izteku roka - pravni interes - zavrženje ugovora - odločitev o izvršilnih stroških - neutemeljeno povzročeni stroški
Tudi v primeru, da se pravno sredstvo zavrže, je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali je upnik dolžniku stroške te vloge neutemeljeno povzročil in vsebinsko odločiti o stroških ugovora po roku. Odločitev o zavrženju ugovora namreč ne vsebuje tudi odločitve o zavrženju zahteve za povračilo stroškov te vloge. O stroškovnem zahtevku je potrebno posebej odločiti.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti
Na podlagi natančne ocene listinskih dokazov v spisu je ocenilo, da navedbe s katerimi upnik utemeljuje izdajo začasne odredbe niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti, da torej otroka pri materi nista ogrožena. Sodišče je tako v celoti postopalo zakonito ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso, katera upošteva preprečitev ogroženosti otrok in dejstvo, da je lahko začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki, le nujen ukrep.
odločanje o stikih z otrokom - omejitev pravice do stikov - neosebni stik - korist mladoletnega otroka - trajanje ukrepa - višina preživnine
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da se stiki izvajajo neosebno kot ukrep trajnega značaja po prvem odstavku 73. člena Družinskega zakonika, po katerem lahko sodišče enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - ogled na kraju samem - zapisnik o ogledu - snemanje naroka - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi (na njej sta bila prisotna toženec in njegov odvetnik) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nekaj metrov od vrtne ograje na sporni nepremičnini še vedno moč videti kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil. Če je po naroku tožena stranka izpraznila parcelo in je ta sedaj prazna, izvršba ne bo potrebna.
predmet izvršbe - prehod predmeta izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - zastavni dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku
Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00073431
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 155. OZ člen 15, 86. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - razlaga ZVPot - novejša sodna praksa - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti
Dolžnost vsake pogodbene stranke je opozoriti sopogodbenika na tiste okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovega izpolnitvenega interesa. Ta obveznost veže oba pogodbenika. Ali povedano konkretno. Kreditojemalcu načelo vestnosti in poštenja nalaga, da banki razkrije vse podatke, na podlagi katerih bo banka lahko ocenila njegove finančne zmožnosti in na ta način zavarovala svoj pogodbeni interes, banka pa je dolžna predstaviti tožniku vsa predvidljiva tveganja, ko se potrošnik odloča, ali bo vzel kredit v domači ali tuji valuti. To je in mora biti skupni namen oziroma interesni temelj (kavza) pogodbenih strank, ki ga obojestransko prepoznavata pogodbenika. Opustitev teh dolžnostnih ravnanj je podlaga za presojo nepoštenosti pogoja, posledica katere je neveljavnost kreditne pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073433
ZKP člen 496, 496/1, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70a/3, 70b, 70b/3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa
Gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začela izvrševati 10. 12. 2021, z milejšim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V takšnem primeru pa lahko milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja - tretji odstavek 70.a člena KZ-1. Glede na navedeno je tako stališče zagovornika, da je v zadevi že potekel skrajni rok skupnega trajanja varnostnega ukrepa dveh let iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 zmotno, kot je to pritožniku tehtno pojasnilo tudi že prvostopno sodišče.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev nujne poti - stroški odvetniških storitev - sprememba odvetniške tarife - zastopanje na naroku - izjava o umiku - zastopanje več strank - vpogled v spis - odsotnost iz pisarne
Stroški za vpogled v sodni spis ne morejo biti zajeti v že priznani nagradi za zastopanje na naroku, saj gre za povsem samostojni, ločeni odvetniški storitvi, ki ju pooblaščenec ni opravil na isti dan. Za kvalitetno zastopanje ima odvetnik pravico in dolžnost vpogleda v spis, pri čemer je to opravil le enkrat, ob prevzemu zastopanja pritožnikov v postopku, ki je do tedaj trajal že 14 let, ter za to porabil le kratek čas (priglašen strošek je za čas do pol ure). Gre za potrebne in smotrne stroške, ki niso pretirani (prvi odstavek 155. in prvi odstavek 11. člena ZPP), zato so pritožniki upravičeni do njihovega povračila v priglašeni višini 50 točk (2. točka Tar. št. 39 nekdanje OT). Posledično so pritožniki upravičeni tudi do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z vpogledom v spis, to je do stroškov za odsotnost iz pisarne v višini 80 točk (četrti odstavek 7. člena nekdanje OT) in do potnih stroškov v višini 12,90 EUR.