odločitev o pravdnih stroških - povod za tožbo - nujni in enotni sosporniki - brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na rs
Sodišče druge stopnje soglaša s tožnico, da ni dolžna povrniti pravdnih stroškov toženkam, nima pa prav, da sta ji drugi toženec in tretja toženka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka.
Zato o stroških postopka ni mogoče odločiti v skladu s 157. členom ZPP, ampak je potrebno upoštevati 161. člen ZPP in prvi toženki naložiti v plačilo stroške tožnice v celoti (4. odstavek 161. člena ZPP).
Seveda pa nima prav pritožba, da morata drugi toženec in tretja toženka, ki nista dala povoda za tožbo, povrniti stroške tožnice, pa čeprav gre za nujne in enotne sospornike. Ker drugi toženec in tretja toženka nista dala povoda za tožbo, jima ni treba kriti tožničinih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074308
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. OZ člen 87, 87/1, 193. ZPP člen 151, 339, 339/2, 339/2-14.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev razmerja - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniška kreditna pogodba - enako varstvo pravic v postopku - načelo učinkovitosti
Poleg začasnih odredb, katerih namen je zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika se v sodni praksi od odločitve Ustavnega sodišča v zadevi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 izdajajo tudi tako imenovane regulacijske začasne odredbe, ki se v bistvenih delih pokrivajo s samim tožbenim zahtevkom. Ustavno sodišče je v tej odločbi postavilo temelje za njihovo uveljavljanje in zapisalo, da njihov namen ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
O vprašanju, ali je regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, sodna praksa ni enotna.
Tudi če bi sodišče izhajalo iz stališča, da je regulacijsko začasno odredbo mogoče izdati zgolj tudi (le) ob pogoju po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, v konkretnem primeru na podlagi tožnikovih trditev ni mogoče z verjetnostjo sklepati, da je ta pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Ni vzdržno sklepanje, da je predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe proti banki utemeljen (samo) zato, ker ima slednja bistveno več finančnih sredstev in bi zaradi tega z neutemeljeno izdano začasno odredbo evidentno utrpela manj neugodne posledice od tožnika, če bi ta ostal brez predlaganega začasnega varstva. V tem primeru bi bila sicer praktično vsakič, ko bi bila tožena stranka banka (ali zavarovalnica, ali država) začasna odredba brez nadaljnjega izdana. Na dlani je, da bi bilo to povsem zoper temeljno načelo enakega varstva pravic, namen zakonskih pogojev za izdajanje začasnih odredb in navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Ni torej mogoče tehtati zgolj obsega premoženja stranke (praviloma komitenta) in banke ter iz tega izpeljati sklep o manj ugodni oz. usodni posledici (ne)izdaje začasne regulacijske odredbe. Kvečjemu je treba izkazati, da posledice za realizacijo terjatve iz konkretnega posla za enega pogodbenika ne bodo manj ugodne kot za drugega. Tega pa na podlagi zatrjevanj pritožnika ni mogoče reči za toženo banko. Čeprav je kreditna obveznost jemalca kredita zavarovana s hipoteko, to ne pomeni, da se toženi stranki za uveljavitev terjatve (če bi se izkazalo, da je tožnikova tožba neutemeljena) ne obetajo neugodne posledice: hipoteko je treba šele uveljaviti, kar je povezano s stroški in časovno zamudo, poleg tega pa ima prav sodišče prve stopnje, da ni prikazano, koliko naj bi bila nepremičnina vredna glede na možen preostanek kredita, niti kakšni stroški bi s tem nastali toženi stranki. Zato na podlagi tako splošnih navedb ni bilo mogoče sklepati, da bi bile posledice za banko ob pravdnem neuspehu pritožnika manj ugodne od njegovih lastnih za primer uspeha. Njegova zatrjevana neugodna posledica je morebitna potreba, da bo moral svoj povračilni zahtevek zoper banko povečati. Vendar pa tega ne kvantificira oz. ne navede na način, ki bi kazal, da bo to zanj neugodnejše od potencialne potrebe banke po unovčenju hipoteke.
SEU je razsodilo, da je treba "člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni sodni praksi, v skladu s katero lahko nacionalno sodišče zavrne predlog potrošnika za sprejetje začasnih ukrepov, s katerim se predlaga, naj se do sprejetja končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške kreditne pogodbe, ker ta kreditna pogodba vsebuje nepoštene pogoje, odloži plačilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi navedene kreditne pogodbe, kadar je sprejetje teh začasnih ukrepov potrebno za zagotovitev polnega učinka te odločitve."
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084081
KZ člen 78, 375. KZ-1 člen 176, 176/3. ZKP člen 178/4, 459.
pravica do zaslišanja obremenilne priče - vročanje vabila - kaznivo dejanje mladoletnika - vročanje pisanj mladoletni osebi
V četrtem odstavku 178. člena ZKP, ki se v postopku proti mladoletnikom uporablja na podlagi 451. člena ZKP, je določeno, da preiskovalni sodnik o preiskovalnih dejanjih, kadar ima obdolženec zagovornika, obvesti praviloma samo zagovornika. V skladu s citirano zakonsko določbo je v konkretnem primeru postopalo tudi sodišče prve stopnje, ko je o zaslišanju oškodovanke, dne 25. 3. 2022 obvestilo mladoletnikovo zagovornico, ki je bila na zaslišanju navzoča. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da mladoletnik ni imel možnosti sodelovati v postopku, to še toliko manj, ker je sodišče na seji za mladoletnike 19. 12. 2022, v prisotnosti mladoletnika oškodovanko ponovno zaslišalo.
Čeprav je vsebina 459. člena ZKP na katerega se zagovornica sklicuje, povsem jasna, se določba prvega odstavka 459. člena ZKP, glede vročanja sodnih pisanj mladoletnikom po starših ali zakonitih zastopnikih (posredno vročanje), nanaša zgolj na vabila, ne pa tudi na odločbe in druga pisanja, ki niso vabila, ki pa se vročajo mladoletnikom osebno.
Pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločitve ne more omajati dejstvo, da policija na podlagi zbranih obvestil in vsebinsko ovrednotenih zavarovanih elektronskih podatkov, ni našla elementov mladoletniku očitanega kaznivega dejanja in zato zoper njega ni vložila kazenske ovadbe, pač pa je pristojnemu državnemu tožilstvu podala zgolj poročilo po desetem odstavku 148. člena ZKP. S takšnim poročilom se namreč policiji preprečuje dokončna odločitev o podaji ali nepodaji ovadbe, saj je dokončna presoja prepuščena državnemu tožilcu, ki lahko tudi ne soglaša z oceno policije, da ni podlage za kazensko ovadbo. V takem primeru državni tožilec ravna s prejetim poročilom kot z ovadbo in tako je državna tožilka ravnala tudi v konkretnem primeru.
ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 278, 278/1, 437, 437/1. URS člen 31.
preizkus obtožnega akta - skrajšani postopek - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v starejši in novejši sodni praksi sprejeto stališče, da ima sklep sodnika posameznika v skrajšanem postopku o zavrženju obtožnega predloga (prvi odstavek 437. člena ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje) učinek prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), saj gre v vsebinskem pogledu za že razsojeno stvar (res iudicata), kar je okoliščina, ki izključuje kazenski pregon (3. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) ter je obtožnico oškodovanke kot tožilke iz tega razloga utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 278. člena ZKP).
odločanje o stikih z otrokom - omejitev pravice do stikov - neosebni stik - korist mladoletnega otroka - trajanje ukrepa - višina preživnine
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da se stiki izvajajo neosebno kot ukrep trajnega značaja po prvem odstavku 73. člena Družinskega zakonika, po katerem lahko sodišče enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.
Tožnik je zahteval plačilo iz naslova opcijskih pravic na podlagi statusnopravnega oziroma korporacijskopravnega razmerja s toženko, zato je pravilno ugotovilo, da je skladno s 7. točko drugega odstavka 32. v povezavi s 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP za odločitev v zadevi pristojno okrožno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor iz točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073910
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55.
neprava obnova postopka - čas storitve kaznivega dejanja
V predmetni zadevi bi do združevanja izrečenih kazni lahko prišlo le, če bi obsojenec v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje storil pred prestajanjem po prejšnji obsodbi tj. pred 14. 10. 2013 ali med prestajanjem tj. najkasneje do 26. 9. 2015 (kar je poudarilo tudi sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ker pa je kaznivo dejanje, ki je bilo obravnavano v predmetni zadevi, storil 27. 12. 2015, pogoj iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnjen in posledično ni mogoče ugoditi zahtevi za nepravo obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075130
KZ člen 37, 37/2, 284, 284/1, 284/3.
kriva izpovedba - napeljevanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - preizkus po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja v obtožnici in v krivdoreku sodbe ni konkretizirano, da naj bi obtoženec napeljeval k izpovedbi, ki je kriva (neresnična, lažna), dejanje, ki se mu očita, ni kaznivo dejanje že po samem zakonu.
OZ člen 346, 353, 365, 367, 574, 574/2. ZPP člen 8.
pravna narava razmerja - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba ali darilo - začetek tega zastaralnega roka - petletni zastaralni rok - pretrganje teka zastaralnega roka - kazenska oprostilna sodba - dokazna ocena
Z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku je bilo zastaranje pretrgano, in sicer na podlagi 365. člena v zvezi s 367. členom OZ. Enake učinke kot tožba v smislu 365. člena OZ ima namreč tudi uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. V primeru, da sodišče napoti upnika, naj svojo terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, se v skladu s 367. členom OZ šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, oziroma z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - nevaren voznik - načelo kontradiktornosti
Sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja že na podlagi tega, da obstaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, saj je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz cestnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, kontradiktornost pa se zagotavlja z ugovornim postopkom.
Zagovornik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji, ali gre za nevarnega voznika, premalo pozornosti posvetilo dejstvu, da je med samo storitvijo kaznivega dejanja in vložitvijo obtožnice oz. izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023, poteklo več kot 9 mesecev in nezadostno raziskalo okoliščine v zvezi z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vse navedeno namreč lahko vpliva na presojo, ali je po 9 mesecih od storitve kaznivega dejanja res izkazana nujnost izrečenega ukrepa oz. ali je kljub predkaznovanosti za prekršek vožnje pod vplivom alkohola in na ravni utemeljenega suma izkazani storitvi kaznivega dejanja 12. 1. 2023, obdolženca še vedno šteti za nevarnega voznika.
Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša prispevati k preživljanju svojih otrok praviloma v istem deležu od svojih prejemkov, pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu. Navedeno pravilo ima več korektivov. Prvič, pri porazdelitvi preživnine med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka. Drugič, pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima starš v času, ko so otroci pri njem, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb. In tretjič, sodna praksa pri določanju preživnine upošteva nizke prejemke enega od staršev, zato je pri odmeri preživnine treba vzeti v ozir tudi dejstvo, da lahko enega od staršev preživninska obveznost nesorazmerno bolj obremenjuje kot drugega starša.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074088
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1. ZObr člen 2. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - razlika v plači - delovni čas - neposredna uporaba direktive - vojaška oseba - dokazno breme - sklepčna tožba - usposabljanje - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne ali druge nevarnosti), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja oziroma vojaških vaj, ki jih brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19). To pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, kot ji je priznalo sodišče prve stopnje, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
pritožba zoper sodbo - odločitev o več pritožbah z eno odločbo - vložitev več pritožb
V skladu z drugim odstavkom 388. člena ZKP sodišče druge stopnje o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči z eno odločbo. Če sodišče druge stopnje iz kakršnegakoli razloga ni odločalo o vseh pritožbah zoper sodbo z isto odločbo, ne more naknadno odločiti še o pritožbi, o kateri ni odločilo, saj ne more izdati dopolnilne sodbe niti ne more spremeniti pravnomočne sodbe. Takšno opustitev je mogoče odpraviti le z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika po izteku roka - pravni interes - zavrženje ugovora - odločitev o izvršilnih stroških - neutemeljeno povzročeni stroški
Tudi v primeru, da se pravno sredstvo zavrže, je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali je upnik dolžniku stroške te vloge neutemeljeno povzročil in vsebinsko odločiti o stroških ugovora po roku. Odločitev o zavrženju ugovora namreč ne vsebuje tudi odločitve o zavrženju zahteve za povračilo stroškov te vloge. O stroškovnem zahtevku je potrebno posebej odločiti.
predmet izvršbe - prehod predmeta izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - zastavni dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku
Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev nujne poti - stroški odvetniških storitev - sprememba odvetniške tarife - zastopanje na naroku - izjava o umiku - zastopanje več strank - vpogled v spis - odsotnost iz pisarne
Stroški za vpogled v sodni spis ne morejo biti zajeti v že priznani nagradi za zastopanje na naroku, saj gre za povsem samostojni, ločeni odvetniški storitvi, ki ju pooblaščenec ni opravil na isti dan. Za kvalitetno zastopanje ima odvetnik pravico in dolžnost vpogleda v spis, pri čemer je to opravil le enkrat, ob prevzemu zastopanja pritožnikov v postopku, ki je do tedaj trajal že 14 let, ter za to porabil le kratek čas (priglašen strošek je za čas do pol ure). Gre za potrebne in smotrne stroške, ki niso pretirani (prvi odstavek 155. in prvi odstavek 11. člena ZPP), zato so pritožniki upravičeni do njihovega povračila v priglašeni višini 50 točk (2. točka Tar. št. 39 nekdanje OT). Posledično so pritožniki upravičeni tudi do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z vpogledom v spis, to je do stroškov za odsotnost iz pisarne v višini 80 točk (četrti odstavek 7. člena nekdanje OT) in do potnih stroškov v višini 12,90 EUR.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - pravna podlaga za odvzem premoženja - vrednost premoženja - neodplačna pridobitev - nakup nepremičnin - dokazna listina - izročitev denarja - finančna preiskava - solastniški delež - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - sredstva na bančnem računu - privilegirana sprememba tožbe - nedoločen tožbeni zahtevek - celovita dokazna ocena - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - formalna dokazna pravila - enotna sodna praksa - pritožba stranskega intervenienta - umik pritožbe - ponovna pritožba - pritožba vložena v pritožbenem roku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Nadomestni odvzem v obliki odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti nezakonitega izvora, ali denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, ni mogoč v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe.
Nikjer ni določeno, da bi imeli pri dokazovanju prednost listinski dokazi, zato je dolžnost sodišče, da se opredeli do vseh izvedenih dokazov. Ravno dejstvo, da nek dokaz nasprotuje drugemu, terja natančnejšo obrazložitev zakaj sodišče verjame ravno določenemu dokazu, ne pa drugemu, ki mu nasprotuje.
Razlogi, zakaj je sodišče nepremičnino v k. o. H. štelo za premoženje nezakonitega izvora, niso jasni, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
vročitev s fikcijo - fikcija vročitve - prekluzivni pritožbeni rok - prepozna pritožba zavržena
Rok za pritožbo se je iztekel 9. 5. 2022, toženka pa je (prvo) pritožbo vložila 10. 5. 2022. To pa pomeni, da je njena pritožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje - skladno z določbama prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP - pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00073431
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 155. OZ člen 15, 86. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - razlaga ZVPot - novejša sodna praksa - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti
Dolžnost vsake pogodbene stranke je opozoriti sopogodbenika na tiste okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovega izpolnitvenega interesa. Ta obveznost veže oba pogodbenika. Ali povedano konkretno. Kreditojemalcu načelo vestnosti in poštenja nalaga, da banki razkrije vse podatke, na podlagi katerih bo banka lahko ocenila njegove finančne zmožnosti in na ta način zavarovala svoj pogodbeni interes, banka pa je dolžna predstaviti tožniku vsa predvidljiva tveganja, ko se potrošnik odloča, ali bo vzel kredit v domači ali tuji valuti. To je in mora biti skupni namen oziroma interesni temelj (kavza) pogodbenih strank, ki ga obojestransko prepoznavata pogodbenika. Opustitev teh dolžnostnih ravnanj je podlaga za presojo nepoštenosti pogoja, posledica katere je neveljavnost kreditne pogodbe.