CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076650
DZ člen 189, 190. ZPP člen 8, 165, 165/3, 292, 298, 298/4, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 352, 354, 354/1. ZIZ člen 273b.
spor o varstvu in vzgoji otrok - določitev višine preživnine - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - aktivna legitimacija otroka za vložitev preživninske tožbe - aktivna stvarna legitimacija - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - potrebe preživninskega upravičenca - ocena stroškov - državna štipendija - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - sklep se ne da preizkusiti - sklep presenečenja - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pritožbena obravnava - določitev stikov med staršem in otrokom - znova začeta glavna obravnava - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo otrokove koristi - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep procesnega vodstva - nedovoljen ugovor - nedovoljenost posebne pritožbe - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Prvi nasprotni udeleženec nima več aktivne legitimacije zahtevati preživnine za polnoletnega drugega nasprotnega udeleženca, posledično tudi njegova pritožba v delu, ki se nanaša na preživnino za drugega nasprotnega udeleženca, ni dovoljena.
Sodna praksa je enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Vendar pa to naziranje sodišča ne odvezuje, da na podlagi 8. člena ZPP skrbno opravi dokazno oceno in svoje ugotovitve tudi argumentirano, logično ter razumljivo predstavi.
Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Višje sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.
spor majhne vrednosti - umik tožbe zaradi izpolnitve - ustna izvensodna poravnava - razpravno načelo - procesno trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeči stranki v trditveno podlago ni bilo treba vključevati podrobnejših navedb o tem, zakaj je umaknila tožbo oziroma v čem je bila napaka pri vlaganju predlogov za izvršbo za sporne račune, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnica, saj je bil med strankama sporen le obstoj dogovora o izvensodni poravnavi, v zvezi s čimer pa je bila trditvena podlaga tožeče stranke dovolj določna, na takšno trditveno podlago pa je bilo omejeno tudi dokazovanje.
nepremoženjska škoda - sodna poravnava - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljive posledice - povrnitev nove škode - predvidljiva škoda - odškodnina za bodočo škodo
Tožnik se je za celotno škodo, ki jo je pretrpel oz. ki je bila znana in predvidljiva do 31. 5. 2016, s toženo stranko poravnal. Za uspeh s predmetno tožbo bi zato moral zatrjevati in dokazati, da mu je novo zmanjšanje premoženja nastalo iz razloga posledic nesreče, ki do 3. 5. 2016 niso bile znane in tudi ne predvidljive.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nezakonita uporaba stanovanja - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - načelo prepovedi reformatio in peius - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pritožbeno vztrajanje, da ob vložitvi tožbe tožbeni zahtevek še ni zapadel, zato ni utemeljeno. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je v skladu z določilom 311. člena ZPP odločilna zapadlost terjatve ob koncu glavne obravnave, ki je bila 6. 7. 2023, za to obdobje pa toženec obstoja pravne podlage za bivanje sploh ni zatrjeval.
posojilna pogodba ali darilo - namen izročitve denarja - razlog za sklenitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - rok za vračilo posojila - ponavljanje tožbenih navedb
Določitev roka vračila posojila ni bistvena sestavina posojilne pogodbe.
Namen sklenitve posojilne pogodbe ni bistvena okoliščina, ki bi bila odločilna za presojo njenega obstoja.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 226, 226/1, 399, 399/3. ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - skupno premoženje - nepremičnina - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - darilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - darilna pogodba
Zaradi razpolaganja z nepremičnino, ki je predstavljala skupno premoženje dolžnice in njenega moža, stečajne dolžnice ni mogoče šteti za vestnega in poštenega stečajnega dolžnika.
ZUTD člen 27a, 27c, 27c/2, 27d, 27d/1. ZPDZC-1 člen 9, 17, 17/1, 17/2, 17/4, 17/6. ZS člen 3, 3/2. ZMinP člen 5, 5/1. OZ člen 280, 280/1. ZGD-1 člen 7.
delo upokojencev - plačilo za delo - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obstoj dogovora - kratkotrajno delo - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da za opravljanje ugotovljenega dela tožnika ni bil sklenjen dogovor o odplačnem začasnem ali občasnem delu, temveč je tožnik delo opravljal brezplačno kot pomoč s.p.-ju toženke (svoje tedanje snahe) z željo, da bi se zagotovilo uspešno poslovanje družinskega podjetja s čim nižjimi stroški, s tem pa finančna varnost mlade družine njegovega sina. Takšno opravljanje dela pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko ustreza institutu kratkotrajnega dela, ki je v prvem odstavku 17. člena ZPDZC-1 opredeljeno kot brezplačno opravljanje dela pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo starši zakonca samozaposlene osebe. Sodišče prve stopnje je obstoj tega instituta napačno izključilo s sklicevanjem na to, da tožnik ni bil zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar nalaga šesti odstavek citiranega člena. Pomanjkljivost glede izpolnjevanja formalnega pogoja prijave v zavarovanje (pa tudi opustitev vodenja evidenc o opravljenem kratkotrajnem delu; četrti odstavek citiranega člena) na samo vsebino dela oziroma sodelovanja v smislu prvega odstavka 17. člena ZPDZC-1 ne more vplivati. V zvezi s tem je treba dati prednost dejstvom pred formalno obliko. Tožnik kot starš zakonca samozaposlene toženke je namreč brezplačno opravljal delo pri samozaposleni toženki, kar ustreza definiciji kratkotrajnega dela, in sicer ne glede na to, ali ga je toženka zavarovala za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074041
ZPP člen 247. ZDR-1 člen 179.
nesreča pri delu - obstoj škodnega dogodka - obstoj vzročne zveze - dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca
Ker je tožnik uveljavljal odškodnino za nesrečo pri delu, je sodišče ustrezno ugotavljalo dejstva o tem, kako je prišlo do poškodbe tožnika. Pri tem je pravilno upoštevalo dokazno breme tožnika, ki bi za uspeh v postopku moral dokazati protipravno ravnanje, škodo, in vzročno zvezo. Ker ni uspel dokazati škodnega dogodka 26. 6. 2017 oziroma vzročne zveze med škodnim dogodkom dne 23. 6. 2017 in zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in zaradi manjkajočih predpostavk odškodninske odgovornosti tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZIZ člen 15, 42, 42/3. ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/8, 274.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - zavrženje predloga
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sodna odločba dne 6. 5. 2008 vročena njeni pooblaščenki, kar glede na pojasnjeno pomeni, da je bila tega dne vročena tudi pritožnici osebno, zato so neutemeljene njene navedbe o nepravilnostih pri vročanju. Ker je pritožnica šele 11. 6. 2023 vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, je bil predlog vložen prepozno. Sodišče prve stopnje je zato predlog pravilno zavrglo (15. člen ZIZ v povezavi s prvim odstavkom 274. člena ZPP), saj ga je pritožnica vložila po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074036
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 243.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - začetek teka zastaranja - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Skladno s sodno prakso se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se je končalo zdravljenje, od katerega ni več mogoče pričakovati odprave ali zmanjšanja škode. Začetek teka subjektivnega roka ni vedno vezan na zaključek zdravljenja oziroma bolniškega staleža kot takega. Ključen je trenutek, ko bi oškodovanec ob zadostni skrbnosti glede na okoliščine primera razumno lahko določil obseg škode, ko od posameznih medicinskih postopkov oziroma ukrepov ni več mogoče pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, ki pa ne sovpada vedno z zaključkom zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSM00073638
ZST-1 člen 19, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 43, 44, 44/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - sodna taksa - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v tožbeno določeno vrednost spornega predmeta (3.500,00 EUR; tretji odstavek 30. člena ZST-1) poseglo na podlagi določila prvega odstavka 31. člena ZST-1 in pri preverjanju ocenjene vrednosti zahtevka glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZST-1 in vsebino tožbenega zahtevka (ugotovitev neobstoja ločitvene pravice) pravilno (smiselno) uporabilo določilo 43. člena ZPP.
Pri obravnavanem zahtevku gre namreč za primerljivo situacijo, kot jo ureja citirana določba, po kateri se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje, če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta.
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da je vrednost spornega predmeta po določilu 43. člena ZPP mogoče določiti tudi v primeru, ko ni znana vrednost zastavnega predmeta, ker je tožnica ni zatrjevala, je pa znana višina zavarovane terjatve.
ZDR-1 člen 4, 200, 200/2, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zahtevek za izstavitev - pogodba o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - dejanski delodajalec - zavrženje dela tožbe - sprememba izpodbijane sodbe
Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 velja tudi v primeru zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po tem, ko delavcu preneha civilnopravno razmerje, glede katerega uveljavlja obstoj vseh elementov delovnega razmerja in nadaljuje z delom pri dejanskemu delodajalcu preko zaposlitve pri drugemu, zgolj formalnem delodajalcu.
Ker je tožnik s toženko v prikritem delovnem razmerju, nima pa z njo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za izstavitev pogodbe o zaposlitvi, saj bo tožnik z realizacijo tega dela tožbenega zahtevka prenehal z delovnim razmerjem pri sedanjem formalnem delodajalcu in tudi formalno delovno razmerje nadaljeval z dejanskim delodajalcem - toženko.
ZDOdv člen 12, 12/2, 18. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2.
prispevek za zdravstveno varstvo - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - pasivna legitimacija - davčni organ - Državno odvetništvo - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zastopanje zavoda
Iz zakonskih določb ne izhaja, da terjatev za plačilo neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo preide z upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na davčni organ ali državno odvetništvo ali da navedena državna organa pridobita procesno legitimacijo za nastopanje v pravdi v zvezi s to terjatvijo.
Tožeča stranka je tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve pravilno vložila zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je upnik prerekane terjatve in posledično tudi tožena stranka v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073770
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. ZG člen 26, 26/1. ZIZ člen 225, 225/1. ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 30.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - gozd - spravilo gozdnih sortimentov - motenje temelječe na zakonu
Če motenje posesti temelji na zakonu, posestnik nima posestnega varstva. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve povzelo vsebino prvega odstavka 26. člena ZG, bistveno pri tem je, da mora lastnik zemljišča dovoliti začasen prevoz lesnih asortimentov v nerastni dobi. Da bi torej lahko rekli, da motenje v obravnavanem primeru temelji na zakonu (na določbi prvega odstavka 26. člena ZG) bi morala toženca les iz gozda peljati (in ne vleči - citirano besedilo namreč ne govori o vleki, ampak prevozu!), poleg tega pa bi se prevoz moral opraviti v nerastni dobi.
Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tudi delu tožbenega zahtevka, ki je postavljen v nasprotju z določbo 34. člena SPZ, ki govori o obsegu sodnega varstva. Sklep v delu, ko dovoli da vzpostavitev prvotnega stanja opravi na stroške tožencev tožnik, presega dejanja, ki jih lahko sodišče odredi po navedeni določbi, ampak gre že za ravnanje, ki je del izvršilnega sredstva za dosego nadomestnega ravnanja (prvi odstavek 225. člena ZIZ). Da bo tožnik prišel do takšnega pooblastila, bo moral (če dolžnika sama ne bosta ravnala v skladu z izvršilnim naslovom) predlagati izvršbo in šele takrat bo lahko na njune stroške vzpostavil prvotno stanje. Zato je pritožbi treba delno ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožba v opisanem delu zavrne.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato v pravnomočno odločitev v okviru obravnavanega izvršilnega postopka ni več dopustno posegati oziroma da v zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj.
zavrnitev obtožbe - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - oškodovanec kot tožilec - subsidiarni obtožni predlog - rok za vložitev obtožnega predloga - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - prepozen predlog - procesni prekluzivni rok - sklep o ustavitvi postopka - nestrinjanje preiskovalnega sodnika - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca
Sodišče prve stopnje je uporabilo petnajstdnevni rok iz tretjega odstavka 186. člena ZKP, ki izrecno velja za situacijo, ko i) preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava končana ali ii) ko senat zavrne predlog oškodovanca kot tožilca ali predlog zasebnega tožilca za dopolnitev preiskave; torej ne gre za situacijo, ko se preiskovalni sodnik že v osnovi ne strinja z opravo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj. Kot pravilno ugotavlja pooblaščenka, je v slednjem primeru sodišče v skladu s smiselno uporabo 60. člena ZKP, dolžno oškodovanca kot tožilca obvestiti, da lahko v roku 30 dni od prejema obvestila o nestrinjanju s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj, vloži obtožni predlog. Takšno stališče, torej, da je v dani procesni situaciji, potrebno izhajati iz določbe drugega odstavka 60. člena ZKP, je zavzeto v sodni praksi (glej sklep VSM IV Kp 22620/2019 z dne 9. 7. 2019), predvsem pa tudi v veljavni kazenskopravni teoriji, ki naredi izrecno distinkcijo med situacijo, ko oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec prejmeta obvestilo sodišča, da preiskovalna dejanja ne bodo opravljena, v tem primeru lahko vložita obtožni akt v roku 30 dni (smiselna uporaba 60. člena ZKP) in situacijo, ko so bila preiskovalna dejanja opravljena in je ta rok krajši in sicer 15 dni (tretji odstavek 186. člena ZKP), v obeh primerih pa gre za prekluzivna roka.
Tožnik ni podal navedb niti ni ponudil dokazov, zaradi točno katerih dogodkov naj bi mu zatrjevana škoda (strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) nastala, poleg tega pa je sam sodišču pojasnil, da nima nobenih psihičnih posledic, razen da ima posledice, ker je 7 let hodil na sodišče, kar ga hudo "nervira". Slednjega pa ni navajal v tožbi kot razlog za nastanek škode.
Uporaba novele ZFPPIPP-G ni neustavna oziroma v nasprotju s prepovedjo iz 155. člena Ustave Republike Slovenije. Na podlagi prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP se dolžniku obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se tak postopek začne. Sklep o odpustu obveznosti je zato konstitutivne pravne narave in stečajno sodišče pri odločanju o odpustu obveznosti uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
Izterjevanja terjatev ima podlago v 7. členu ZOZP. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da ker gre za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev ni učinkovita. Po prepričanju sodišča druge stopnje predmetno določilo regresa zavarovalnice ne izključuje in sodišče prve stopnje ni širilo izjeme na primere, ki niso določeni kot navaja pritožba. Bistveno za uporabo te določbe je zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu.
Razlaga, za katero se zavzema dolžnik, je po mnenju sodišča druge stopnje v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom.
Za obstoj tega kaznivega dejanja goljufije mora tako upravičeni tožilec med drugim izkazati tudi, kakšna škoda naj bi nastala oškodovancu, kakšno ter kolikšno protipravno premoženjsko korist naj bi storilec pridobil, ali jo je pridobil zase ali za koga drugega.
Ker je obstoj utemeljenega suma mogoče ugotavljati le v primeru, če je obtožni akt sklepčen, v obravnavani zadevi pa vložena obtožna predloga glede na prej pojasnjeno nista bila sklepčna, se je sodišče prve stopnje neutemeljeno ukvarjalo z obstojem utemeljenega suma, da je ustni fiducirani dogovor med oškodovancem in obdolžencem ter obdolženo pravo osebo dejansko bil sklenjen.