ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - kazenska evidenca - zakonske ovire za odpust obveznosti - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen, če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so do poteka preizkusnega obdobja bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če ta pogoj ni izpolnjen, sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP zavrne predlog za odpust obveznosti.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - začetek stečajnega postopka - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o preizkusu terjatev - sprememba tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok
S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila.
Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - spor o lastništvu - sporno pravno razmerje - pravno vprašanje - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - napotitev na pravdo
Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, je odločitev sodišča o napotitvi udeležencev na pravdo po določilu 155. člena ZNP-1 pravilna.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje denarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - namen predlagane začasne odredbe - trditvena podlaga - zahtevek na vračilo kupnine - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - uveljavljanje terjatve v državi članici EU
Glede na tožničino trditveno podlago, da je namen predlagane začasne odredbe zavarovanje vračila že plačane kupnine, je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe pravilno presojalo po pravilih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Tožnik ni podal navedb niti ni ponudil dokazov, zaradi točno katerih dogodkov naj bi mu zatrjevana škoda (strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) nastala, poleg tega pa je sam sodišču pojasnil, da nima nobenih psihičnih posledic, razen da ima posledice, ker je 7 let hodil na sodišče, kar ga hudo "nervira". Slednjega pa ni navajal v tožbi kot razlog za nastanek škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073770
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. ZG člen 26, 26/1. ZIZ člen 225, 225/1. ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 30.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - gozd - spravilo gozdnih sortimentov - motenje temelječe na zakonu
Če motenje posesti temelji na zakonu, posestnik nima posestnega varstva. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve povzelo vsebino prvega odstavka 26. člena ZG, bistveno pri tem je, da mora lastnik zemljišča dovoliti začasen prevoz lesnih asortimentov v nerastni dobi. Da bi torej lahko rekli, da motenje v obravnavanem primeru temelji na zakonu (na določbi prvega odstavka 26. člena ZG) bi morala toženca les iz gozda peljati (in ne vleči - citirano besedilo namreč ne govori o vleki, ampak prevozu!), poleg tega pa bi se prevoz moral opraviti v nerastni dobi.
Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tudi delu tožbenega zahtevka, ki je postavljen v nasprotju z določbo 34. člena SPZ, ki govori o obsegu sodnega varstva. Sklep v delu, ko dovoli da vzpostavitev prvotnega stanja opravi na stroške tožencev tožnik, presega dejanja, ki jih lahko sodišče odredi po navedeni določbi, ampak gre že za ravnanje, ki je del izvršilnega sredstva za dosego nadomestnega ravnanja (prvi odstavek 225. člena ZIZ). Da bo tožnik prišel do takšnega pooblastila, bo moral (če dolžnika sama ne bosta ravnala v skladu z izvršilnim naslovom) predlagati izvršbo in šele takrat bo lahko na njune stroške vzpostavil prvotno stanje. Zato je pritožbi treba delno ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožba v opisanem delu zavrne.
ZDR-1 člen 4, 200, 200/2, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zahtevek za izstavitev - pogodba o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - dejanski delodajalec - zavrženje dela tožbe - sprememba izpodbijane sodbe
Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 velja tudi v primeru zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po tem, ko delavcu preneha civilnopravno razmerje, glede katerega uveljavlja obstoj vseh elementov delovnega razmerja in nadaljuje z delom pri dejanskemu delodajalcu preko zaposlitve pri drugemu, zgolj formalnem delodajalcu.
Ker je tožnik s toženko v prikritem delovnem razmerju, nima pa z njo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za izstavitev pogodbe o zaposlitvi, saj bo tožnik z realizacijo tega dela tožbenega zahtevka prenehal z delovnim razmerjem pri sedanjem formalnem delodajalcu in tudi formalno delovno razmerje nadaljeval z dejanskim delodajalcem - toženko.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - kompleksno pravno razmerje - načelo ekonomičnosti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razmerja med etažnimi lastniki
Glede na kompleksnost zadeve, predvsem pa število udeležencev v postopku, bi bilo reševanje vprašanja, ki je predhodno vprašanje za odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, neekonomično, tako iz časovnega kot stroškovnega vidika.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 286, 286/4. KZ-1 člen 221, 221/1, 251, 251/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ponarejanje listin - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem
V očitanem in ugotovljenem (dokazanem) ravnanju tožnice so podani vsi znaki kaznivega dejanja - tožnica je z nepooblaščenim vnosom (z uporabo tuje profesionalne kartice in uporabniškega gesla) vstopila v informacijski sistem in tako dosegla, da je izdajatelj javne listine, kar je potrdilo o cepljenju, v zmoti izdal javno listino z lažno vsebino, da so določene osebe (17) cepljene, čeprav niso bile.
ZDR-1 člen 126, 126/2, 168. ZPP člen 163, 163/3, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 13.
višina nadomestila plače - stroški priče - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je delodajalcu utemeljeno priznalo strošek nadomestila plače v bruto- bruto znesku. Slednji namreč predstavlja končni strošek delodajalca v zvezi s plačo oziroma nadomestilom plače delavca in do katerega je dejansko upravičen skladno z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Upoštevati je namreč treba, da je v našem plačnem sistemu uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače. Drugi bruto (ali bruto-bruto) pa pomeni strošek delavčeve plače za delodajalca. Gre za dajatve, ki glede plače bremenijo delodajalca (16,1%). Enako velja za nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi pričanja na sodišču. Končno breme slednjega ni dolžan nositi delodajalec, temveč najprej tisti, po predlogu katerega se je procesno dejanje na sodišču opravilo.
Za uspeh v tem postopku ne zadošča zatrjevanje obstoja postopkovne kršitve v postopku za izvedbo razpisa, ampak tudi, da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev sveta zavoda o izbiri kandidata oziroma da bi slednja lahko bila drugačna, če zatrjevanih nepravilnosti ne bi bilo. Glede na procesne kršitve, ki jih je zatrjevala tožnica, da ji je toženka onemogočila učinkovito uporabo pravnih sredstev, je sodišče pravilno zaključilo, da tožnica kot neizbrana kandidatka iz posredovane ji razpisne dokumentacije ni mogla preizkusiti, ali je bil postopek voden zakonito niti ali izbrani kandidat (katerega poimensko iz sklepa o izbiri ni mogoče razbrati) izpolnjuje razpisne pogoje. Slednje bi lahko predstavljalo procesno kršitev po 36. členu ZZ, ki pa toženki nalaga zgolj prijavljenemu kandidatu omogočiti pregled razpisnega gradiva, ne pa tudi posredovanja le-tega oziroma celotne razpisne dokumentacije. Utemeljen je pomislek sodišča prve stopnje, da tožnica ni konkretizirala, s čim bi navedena postopkovna kršitev, ki je po časovnem sosledju dogodkov lahko bila storjena šele po opravljeni izbiri kandidata, lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata.
priposestvovanje služnosti - nujna pot - ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelji so v postopku navajali, da so preko pravnih prednikov do svojih nepremičnin v M. že več kot 70 let dostopali po poti, ki pelje po nepremičninah v lasti nasprotnega udeleženca. Na podlagi teh dejanskih navedb je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v tej zadevi ne gre za postopek za dovolitev oziroma določitve nujne poti po določbah od 175. do 178. člena ZNP-1, temveč za spor glede priposestvovanja služnosti voženj po utrjeni in asfaltirani cesti, ki se uporablja za dostop do stanovanjskih hiš in ostalih nepremičnin, ki so v lasti predlagateljev v zatrjevani dobi več kot 70 let. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074041
ZPP člen 247. ZDR-1 člen 179.
nesreča pri delu - obstoj škodnega dogodka - obstoj vzročne zveze - dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca
Ker je tožnik uveljavljal odškodnino za nesrečo pri delu, je sodišče ustrezno ugotavljalo dejstva o tem, kako je prišlo do poškodbe tožnika. Pri tem je pravilno upoštevalo dokazno breme tožnika, ki bi za uspeh v postopku moral dokazati protipravno ravnanje, škodo, in vzročno zvezo. Ker ni uspel dokazati škodnega dogodka 26. 6. 2017 oziroma vzročne zveze med škodnim dogodkom dne 23. 6. 2017 in zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in zaradi manjkajočih predpostavk odškodninske odgovornosti tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nezakonita uporaba stanovanja - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - načelo prepovedi reformatio in peius - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pritožbeno vztrajanje, da ob vložitvi tožbe tožbeni zahtevek še ni zapadel, zato ni utemeljeno. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je v skladu z določilom 311. člena ZPP odločilna zapadlost terjatve ob koncu glavne obravnave, ki je bila 6. 7. 2023, za to obdobje pa toženec obstoja pravne podlage za bivanje sploh ni zatrjeval.
nepremoženjska škoda - sodna poravnava - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljive posledice - povrnitev nove škode - predvidljiva škoda - odškodnina za bodočo škodo
Tožnik se je za celotno škodo, ki jo je pretrpel oz. ki je bila znana in predvidljiva do 31. 5. 2016, s toženo stranko poravnal. Za uspeh s predmetno tožbo bi zato moral zatrjevati in dokazati, da mu je novo zmanjšanje premoženja nastalo iz razloga posledic nesreče, ki do 3. 5. 2016 niso bile znane in tudi ne predvidljive.
posojilna pogodba ali darilo - namen izročitve denarja - razlog za sklenitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - rok za vračilo posojila - ponavljanje tožbenih navedb
Določitev roka vračila posojila ni bistvena sestavina posojilne pogodbe.
Namen sklenitve posojilne pogodbe ni bistvena okoliščina, ki bi bila odločilna za presojo njenega obstoja.
ZUTD člen 27a, 27c, 27c/2, 27d, 27d/1. ZPDZC-1 člen 9, 17, 17/1, 17/2, 17/4, 17/6. ZS člen 3, 3/2. ZMinP člen 5, 5/1. OZ člen 280, 280/1. ZGD-1 člen 7.
delo upokojencev - plačilo za delo - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obstoj dogovora - kratkotrajno delo - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da za opravljanje ugotovljenega dela tožnika ni bil sklenjen dogovor o odplačnem začasnem ali občasnem delu, temveč je tožnik delo opravljal brezplačno kot pomoč s.p.-ju toženke (svoje tedanje snahe) z željo, da bi se zagotovilo uspešno poslovanje družinskega podjetja s čim nižjimi stroški, s tem pa finančna varnost mlade družine njegovega sina. Takšno opravljanje dela pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko ustreza institutu kratkotrajnega dela, ki je v prvem odstavku 17. člena ZPDZC-1 opredeljeno kot brezplačno opravljanje dela pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo starši zakonca samozaposlene osebe. Sodišče prve stopnje je obstoj tega instituta napačno izključilo s sklicevanjem na to, da tožnik ni bil zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar nalaga šesti odstavek citiranega člena. Pomanjkljivost glede izpolnjevanja formalnega pogoja prijave v zavarovanje (pa tudi opustitev vodenja evidenc o opravljenem kratkotrajnem delu; četrti odstavek citiranega člena) na samo vsebino dela oziroma sodelovanja v smislu prvega odstavka 17. člena ZPDZC-1 ne more vplivati. V zvezi s tem je treba dati prednost dejstvom pred formalno obliko. Tožnik kot starš zakonca samozaposlene toženke je namreč brezplačno opravljal delo pri samozaposleni toženki, kar ustreza definiciji kratkotrajnega dela, in sicer ne glede na to, ali ga je toženka zavarovala za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 45, 51.
povišanje nagrade - inflacija - odmera nagrade izvedenca
51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih sodišče ne more uporabiti tako, da bi celotno nagrado sodni izvedenki enostavno povišalo za 17,7 %, kot je zahtevala. izvedenka. 51. člen Pravilnika daje splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru, da s spremembo Pravilnika zviša posamezne postavke nagrad sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem, za kar ima izrecno zakonsko pooblastilo v četrtem odstavku 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.