ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz ugovornih navedb dolžnika izhaja, da je vložil ugovor iz razloga, ki preprečuje izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopek nadaljevalo kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073461
ZKP člen 25, 25/1-1, 435, 435/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZJZ člen 4, 11.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kvalificirana oblika - stvarna pristojnost sodišča - javni shod - zbor lastnikov
Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.
Dolžnik ima v postopku osebnega stečaja v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP sicer položaj stranke postopka. Vendar ima po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki, niti dolžnik v postopku osebnega stečaja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ni podal nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi bilo razvidno, da so bila v zakonu določena pravila imenovanja upravitelja o vrstnem redu kršena, čeprav bi podatke o dodelitvi zadev stečajnim upraviteljem lahko pridobil na vpisniku. Zgolj pritožnikov dvom v zakonitost izbire ne zadošča za uspešno utemeljitev tega pritožbenega razloga.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje denarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - namen predlagane začasne odredbe - trditvena podlaga - zahtevek na vračilo kupnine - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - uveljavljanje terjatve v državi članici EU
Glede na tožničino trditveno podlago, da je namen predlagane začasne odredbe zavarovanje vračila že plačane kupnine, je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe pravilno presojalo po pravilih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
ZIZ člen 15, 42, 42/3. ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/8, 274.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - zavrženje predloga
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sodna odločba dne 6. 5. 2008 vročena njeni pooblaščenki, kar glede na pojasnjeno pomeni, da je bila tega dne vročena tudi pritožnici osebno, zato so neutemeljene njene navedbe o nepravilnostih pri vročanju. Ker je pritožnica šele 11. 6. 2023 vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, je bil predlog vložen prepozno. Sodišče prve stopnje je zato predlog pravilno zavrglo (15. člen ZIZ v povezavi s prvim odstavkom 274. člena ZPP), saj ga je pritožnica vložila po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nezakonita uporaba stanovanja - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - načelo prepovedi reformatio in peius - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pritožbeno vztrajanje, da ob vložitvi tožbe tožbeni zahtevek še ni zapadel, zato ni utemeljeno. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je v skladu z določilom 311. člena ZPP odločilna zapadlost terjatve ob koncu glavne obravnave, ki je bila 6. 7. 2023, za to obdobje pa toženec obstoja pravne podlage za bivanje sploh ni zatrjeval.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074036
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 243.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - začetek teka zastaranja - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Skladno s sodno prakso se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se je končalo zdravljenje, od katerega ni več mogoče pričakovati odprave ali zmanjšanja škode. Začetek teka subjektivnega roka ni vedno vezan na zaključek zdravljenja oziroma bolniškega staleža kot takega. Ključen je trenutek, ko bi oškodovanec ob zadostni skrbnosti glede na okoliščine primera razumno lahko določil obseg škode, ko od posameznih medicinskih postopkov oziroma ukrepov ni več mogoče pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, ki pa ne sovpada vedno z zaključkom zdravljenja.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato v pravnomočno odločitev v okviru obravnavanega izvršilnega postopka ni več dopustno posegati oziroma da v zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj.
ZJU člen 31, 31/1, 31/1-5, 68, 68/1, 68/1-3. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - financiranje kulturnih programov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka ni dokazala, da bi bilo tožničino delo novinarke poročevalke v C. centru vezano na časovno omejen radijski program ali poseben časovno omejen projekt, vezan na izvajanje njene javne službe. Tožnica je namreč na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljala redno novinarsko delo. Toženka je skladno z ZRTVS-1 dolžna zagotavljati radijske in televizijske programe za italijansko narodno skupnost. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pogodba z Uradom ne predstavlja pogodbe o zagotavljanju radijskih in televizijskih programov za italijansko narodno skupnost, kot skupni projekt toženke in Republike Slovenije, pač pa zgolj pogodbo o sofinanciranju teh programov, ki jih je toženka (tudi sicer) dolžna zagotavljati kot javno službo na podlagi ZRTVS-1. Pritožba neutemeljeno navaja, da je potreba po dodatnem delu odvisna od tovrstnih pogodb, ter da je bila tožnici iz tega razloga ponujena pogodba o zaposlitvi za določen čas do konca financiranja, saj način financiranja ne vpliva na zaključek o obstoju projektnega dela, prav tako pa potreba po dodatnem delu, zaradi večjega obsega programa, ne predstavlja projektnega dela.
Delodajalec ne more razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas spremeniti v sodnem postopku in uveljavljati, da je dejanski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drug, kot je naveden v pogodbi o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi mora biti obvezno naveden razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1), delodajalec pa mora v primeru spora dokazati obstoj tega, in ne katerega drugega razloga.
nepremoženjska škoda - sodna poravnava - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljive posledice - povrnitev nove škode - predvidljiva škoda - odškodnina za bodočo škodo
Tožnik se je za celotno škodo, ki jo je pretrpel oz. ki je bila znana in predvidljiva do 31. 5. 2016, s toženo stranko poravnal. Za uspeh s predmetno tožbo bi zato moral zatrjevati in dokazati, da mu je novo zmanjšanje premoženja nastalo iz razloga posledic nesreče, ki do 3. 5. 2016 niso bile znane in tudi ne predvidljive.
prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - spor o lastništvu - sporno pravno razmerje - pravno vprašanje - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - napotitev na pravdo
Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, je odločitev sodišča o napotitvi udeležencev na pravdo po določilu 155. člena ZNP-1 pravilna.
spor majhne vrednosti - umik tožbe zaradi izpolnitve - ustna izvensodna poravnava - razpravno načelo - procesno trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeči stranki v trditveno podlago ni bilo treba vključevati podrobnejših navedb o tem, zakaj je umaknila tožbo oziroma v čem je bila napaka pri vlaganju predlogov za izvršbo za sporne račune, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnica, saj je bil med strankama sporen le obstoj dogovora o izvensodni poravnavi, v zvezi s čimer pa je bila trditvena podlaga tožeče stranke dovolj določna, na takšno trditveno podlago pa je bilo omejeno tudi dokazovanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074041
ZPP člen 247. ZDR-1 člen 179.
nesreča pri delu - obstoj škodnega dogodka - obstoj vzročne zveze - dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca
Ker je tožnik uveljavljal odškodnino za nesrečo pri delu, je sodišče ustrezno ugotavljalo dejstva o tem, kako je prišlo do poškodbe tožnika. Pri tem je pravilno upoštevalo dokazno breme tožnika, ki bi za uspeh v postopku moral dokazati protipravno ravnanje, škodo, in vzročno zvezo. Ker ni uspel dokazati škodnega dogodka 26. 6. 2017 oziroma vzročne zveze med škodnim dogodkom dne 23. 6. 2017 in zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in zaradi manjkajočih predpostavk odškodninske odgovornosti tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 226, 226/1, 399, 399/3. ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - skupno premoženje - nepremičnina - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - darilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - darilna pogodba
Zaradi razpolaganja z nepremičnino, ki je predstavljala skupno premoženje dolžnice in njenega moža, stečajne dolžnice ni mogoče šteti za vestnega in poštenega stečajnega dolžnika.
ZUTD člen 27a, 27c, 27c/2, 27d, 27d/1. ZPDZC-1 člen 9, 17, 17/1, 17/2, 17/4, 17/6. ZS člen 3, 3/2. ZMinP člen 5, 5/1. OZ člen 280, 280/1. ZGD-1 člen 7.
delo upokojencev - plačilo za delo - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obstoj dogovora - kratkotrajno delo - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da za opravljanje ugotovljenega dela tožnika ni bil sklenjen dogovor o odplačnem začasnem ali občasnem delu, temveč je tožnik delo opravljal brezplačno kot pomoč s.p.-ju toženke (svoje tedanje snahe) z željo, da bi se zagotovilo uspešno poslovanje družinskega podjetja s čim nižjimi stroški, s tem pa finančna varnost mlade družine njegovega sina. Takšno opravljanje dela pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko ustreza institutu kratkotrajnega dela, ki je v prvem odstavku 17. člena ZPDZC-1 opredeljeno kot brezplačno opravljanje dela pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo starši zakonca samozaposlene osebe. Sodišče prve stopnje je obstoj tega instituta napačno izključilo s sklicevanjem na to, da tožnik ni bil zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar nalaga šesti odstavek citiranega člena. Pomanjkljivost glede izpolnjevanja formalnega pogoja prijave v zavarovanje (pa tudi opustitev vodenja evidenc o opravljenem kratkotrajnem delu; četrti odstavek citiranega člena) na samo vsebino dela oziroma sodelovanja v smislu prvega odstavka 17. člena ZPDZC-1 ne more vplivati. V zvezi s tem je treba dati prednost dejstvom pred formalno obliko. Tožnik kot starš zakonca samozaposlene toženke je namreč brezplačno opravljal delo pri samozaposleni toženki, kar ustreza definiciji kratkotrajnega dela, in sicer ne glede na to, ali ga je toženka zavarovala za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - kazenska evidenca - zakonske ovire za odpust obveznosti - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen, če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so do poteka preizkusnega obdobja bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če ta pogoj ni izpolnjen, sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP zavrne predlog za odpust obveznosti.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - začetek stečajnega postopka - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o preizkusu terjatev - sprememba tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok
S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila.
Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
Tožnik ni podal navedb niti ni ponudil dokazov, zaradi točno katerih dogodkov naj bi mu zatrjevana škoda (strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) nastala, poleg tega pa je sam sodišču pojasnil, da nima nobenih psihičnih posledic, razen da ima posledice, ker je 7 let hodil na sodišče, kar ga hudo "nervira". Slednjega pa ni navajal v tožbi kot razlog za nastanek škode.
ZEKom-2 člen 3, 281, 282. ZPP člen 18. ZIZ člen 15.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - začasna odredba - omrežje prizemne digitalne radiodifuzije - televizijski program
Pritrditi je razlogom sodišča prve stopnje, v katerih ugotavlja pristojnosti, ki jih ima po ZEKom-2 AKOS, ki v upravnem postopku dodeljuje pravice v zvezi z upravljanjem radiofrekvenčnega spektra in posledično odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, da gre v tem delu za upravno in ne sodno pristojnost.