Sodišče prve stopnje je glede obračuna toplotne energije navedlo, da je tožeča stranka pojasnila, kaj je podlaga za navedeni obračun in kako je obračunala znesek toplotne energije, tožena stranka pa na pripravljalno vlogo z obrazložitvijo tožeče stranke ni odgovorila niti ni prišla na narok za glavno obravnavo. Ker tožena stranka niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni obrazložila, zakaj naj bi bila postavka za ogrevanje - fiksni in variabilni del - previsoka, temveč je to le pavšalno zatrjevala, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo stroškov ogrevanja utemeljeno ugodilo.

V skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse (ki je citirana tudi v izpodbijani sodbi) se določbe 663. člena OZ, vključno z določbo o prekluzivnem roku iz drugega odstavka tega člena, uporabljajo ne le za jamčevalne zahtevke, temveč tudi za zahtevke iz naslova (pogodbenih) garancij. Pri tem pa ne gre zgolj za sodno uveljavitev zahtevkov iz naslov garancije, ampak preneha pravica sama zaradi nastopa prekluzije, kar vključuje tudi prenehanje pravice do izvensodne uveljavitve meničnega zavarovanja iz naslova kvalitete opravljenih del. Kar se pa tiče roka veljavnosti menic (potek z dnem 1. 1. 2022) pa velja pojasniti, da je ena izmed pomembnejših razlik med jamčevanjem za napake in garancijo v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija napak ni vezana na določen čas po odkritju napak. Z garancijo je namreč podaljšan jamčevalni rok, torej čas, v katerem stranka lahko uveljavlja zahtevek iz naslova garancije. Ne glede na daljši jamčevalni rok pa je način uveljavljanja pravice oz. jamčevalnega zahtevka določen v OZ.

Ko sta policista na osameli kmetiji z zemljiščem in gospodarskimi poslopji, ki niso ograjeni in je na zemljiške prost dostop, pri čemer ni bilo nobene oznake, da je vstop na zemljšče prepovedan, prehodila parcelo v zasebni lastnini in skozi zastekljeno okno in vrata garaže (kjer ljudje ne živijo) opazovala notranjost na način, da sta stopila na prste oziroma si nekako pomagala se dvigniti, nista postopala v nasprotju s policijskimi pooblastili in nista posegla v ustavno (človekovo) pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije. Šlo je za klasično policijsko opazovanje, ki je imelo podlago v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ni bilo nesorazmerno in ni predstavljalo posega oz. kršitve ustavne pravice obrožencev do lastnine ali zasebnosti.

Obseg stikov mora biti primeren starosti otrok in v obravnavanem primeru očetu omogočiti, da razvije varno povezavo. Gre za začasno ureditev, katere ustreznost bo, kot je že navedeno v izpodbijanem sklepu, preverjalo sodišče prve stopnje in v nadaljnjem postopku s pomočjo izvedenke klinične psihologije ugotavljalo, kakšna ureditev razmerij (tudi obsega in načina stikov) je otrokoma v največjo korist.