Ker tožeča stranka sodne takse za pritožbo po pravnomočnem plačilnem nalogu ni plačala, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je pritožbo umaknila.
posebna raba javne površine - stranka v postopku - stranki udeleženec - tožnik v upravnem sporu
Kot stranske udeleženke bi lahko tožnice tožbo v upravnem sporu zoper upravni akt vložile le, če bi postopale po drugem odstavku 229. člena ZUP in zoper prvostopno odločitev vložile pritožbo. Če bi bila njihova pritožba dopuščena, ampak kot neutemeljena zavrnjena, bi lahko vložile tožbo v upravnem sporu. Če v upravnem postopku njihova udeležba kot stranskim udeleženkam ne bi bila dovoljena, bi jim bila tudi v tem primeru na voljo pravna sredstva.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - javni uslužbenec
Tožena stranka se v ugotovitvenem postopku ni omejila zgolj na en dokaz, temveč je presojala tudi druge predložene listine (vabila, potrdila, zborniki). Tožena stranka se sicer ni opredelila do podpisanih izjav drugih učiteljev o tem, da je tožnica na mednarodnih posvetih sodelovala s svojimi prispevki (pri čemer iz teh izjav ni razvidna oblika prispevka oziroma ni razvidno, da bi tožnica na posvetih sodelovala z referati), vendar ta pomanjkljivost obrazložitve odločbe ne more vplivati na drugačno odločitev, glede na to, da tožnica ni predlagala ali predložila nobenega dokaza glede zasnove programov navedenih dveh posvetov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - ugotovitveni postopek
Po presoji sodišča pogoji iz 144. člena ZUP za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni. Zaradi spremembe podatkov oziroma okoliščin v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, ki so nastopile po zaključku postopka, v zvezi s katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, lahko namreč organ za brezplačno pravno pomoč zaključi, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno in jo je ta dolžan vrniti (43. člen ZBPP). Zato bi za dosego namena, ki ga ima postopek vračila že plačane brezplačne pravne pomoči in s tem povezanih finančnih obveznosti za upravičenca (za kar gre v obravnavani zadevi), bilo treba izvesti posebni ugotovitveni postopek in tožeči stranki z upoštevanjem načela kontradiktornosti oziroma načela zaslišanja strank iz 9. oziroma 146. člena ZUP dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stroški postopka - napačna uporaba materialnega prava
Posvet in seznanitev z zadevo je po naravi stvari vključen v procesno dejanje, ki tej storitvi sledi. V obravnavanem primeru je sporno ali predstavlja posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka samostojno dejanje ali pa je to dejanje vključeno v pritožbo zoper sklep. Po presoji sodišča gre za dve ločeni samostojni storitvi in tudi za storitev, ki je bila v danem primeru potrebna. Napačna je interpretacija inšpekcijskega in tudi pritožbenega organa, da v danem primeru posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka ni samostojna storitev in ne more biti zaračunana, če ni vključena v posebno tarifno številko, v predmetni zadevi je to tarifna številka 29 OT „Postopki pred kontrolnimi in inšpekcijskimi organi“.
Parcela v (so)lasti predkupnega upravičenca je od parcele, ki se prodaja, ločena s cesto. Res to po sodni praksi pomeni, da takšni parceli ni mogoče odreči položaja mejnega zemljišča po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, vendar pa je pri odločanju po drugem odstavku 23. člena ZKZ treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve in ugotoviti, ali so pogoji med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, enaki. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v obravnavanem primeru niso. Izhajajoč iz namena zakonodajalca, ki je s takšno zakonsko ureditvijo skušal omogočiti zaokrožitev kmetijskih zemljišč, vse z namenom zagotavljanja čim ugodnejših pogojev za obdelavo kmetijskih zemljišč (1a. čl. ZKZ), pogoji, o katerih govori drugi odstavek 23. člena ZKZ, niso enaki. V konkretnem primeru so pogoji na strani tožnika, katerega zemljišče neposredno meji na zemljišče, ki se prodaja, ugodnejši, zato ni bilo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Drugostopenjska odločba je bila tožniku vročena z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki jo je izdal in na enotnem državnem portalu e-uprava.
Rok za vložitev tožbe se je v obravnavani zadevi iztekel dne 13. 12. 2017, tožnik pa je tožbo pred tukajšnjim sodiščem osebno vložil dne 14. 12. 2017. Tožba je torej prepozna.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina
Stranka je pravni interes za udeležbo v postopku izkazala s sklicevanjem na to, da je lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče, na katerem se izvaja dejavnost, ki je predmet obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
intelektualna lastnina - delna ničnost patenta - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 vloži pritožbo za popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12. ZFO-1 člen 9. ZDavP-2 člen 3.
komunalna taksa - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti
Komunalna taksa oziroma občinska taksa je javna dajatev in zato pod določbe OZ, ki urejajo obligacijska razmerja, ne sodi. Obenem pa je tudi ni šteti za davek iz 3. členu ZDavP-2 in zato ni podlage za uporabo določb o zastaranju, ki jih vsebuje ta zakon. Čim pa je tako in je dveletni zastaralni rok utemeljeno upoštevan pri odločitvi, je izpodbijana odločitev z ozirom na nesporne dejanske ugotovitve o poteku dveletnega zastaralnega roka za izterjavo obravnavane takse pravilna in skladna z zakonom oziroma z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Po določbi 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo). Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka. Sodišče ugotavlja, da si tožeča stranka svojega pravnega položaja s predmetno tožbo ne more izboljšati. Tožeča stranka izpodbija odločbo o zavrženju pritožbe, po izdaji katere je bil postopek zoper tožečo stranko ustavljen. Vsebinska obravnava tožbe tako ne bi privedla k spremembi oziroma k izboljšanju pravnega položaja tožeče stranke, zato je bilo treba tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82, 116, 118, 118/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - procesni sklep - stroški fotokopiranja
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ naložil tožnici v plačilo stroške preslikave zahtevanih uradnih listin iz upravnega spisa v znesku 16,58 EUR, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Predmetni sklep je zgolj vmesni akt, ki ga je prvostopenjski organ izdal znotraj postopka odločanja o glavni stvari v postopku inšpekcijskega nadzora (ki je glede na podatke upravnega spisa še v teku), torej v okviru primarnega (glavnega) upravnega postopka.
Prvostopni organ je tisti, ki bi moral izvesti ogled na kraju samem, če bi presodil, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna izvedba tega dokaza, pri tem pa k ogledu povabiti tudi tožnika, ki ga nedvomno ni mogoče opredeliti kot zainteresirano javnost, ker je stranka postopka (164., 199. in 200. člen ZUP). Pred izdajo odločbe pa bi moral biti tožnik tudi seznanjen z rezultati ugotovitvenega postopka, torej z dejstvi in okoliščinami, ki so bila pomembna za izdajo odločbe, in mu dati možnost izjave.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - davek od dohodkov iz zaposlitve - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - član uprave
Iz davčnih evidenc je razvidno, da je bil tožnik na podlagi Zakona o dohodnini do 5. 5. 2016 rezident Republike Slovenije, saj je imel uradno prijavljeno bivališče v Sloveniji. Rezident Slovenije je na podlagi 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Tožnik je predložil dokazilo, da se šteje tudi za rezidenta Srbije po nacionalni zakonodaji. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik pri izplačevalcu dohodka zaposlen kot član uprave družbe A. d.d., zaradi česar je treba njegove dohodke obravnavati v skladu s 16. členom KIDO.
Ker tožeča stranka v postavljenem roku sodne takse za tožbo ni plačala, izpolnjeni pa tudi niso pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče štelo, da je stranka tožbo umaknila.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 31. ZDDV-1 člen 63, 82.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - pravica do odbitka DDV - povezana oseba - neverodostojni računi - opravljena storitev - dokazno breme
Računi, na katerih je opis storitev takšen, da se sklicuje zgolj na pogodbo ali aneks in brez spremljajoče dokumentacije zahtevajo konkretnejšo presojo in pojasnila, kaj je bilo zaračunano v smislu obsega in vrste opravljenih storitev. Tudi iz pogodb in aneksov namreč omenjeni podatki, ki bi lahko služili kot identifikacija poslovnega dogodka, niso razvidni. Zato mora v primeru, če nastane dvom o verodostojnosti računa, tisti, ki je na podlagi računa uveljavljal odbitek vstopnega DDV, izkazati, da je bila zaračunana transakcija dejansko opravljena tako, kot izhaja iz računa. Glede na določbe ZDDV-1 ter sodno prakso morajo biti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV izpolnjeni vsi materialni in formalni pogoji. Med drugim mora biti iz računov razviden obseg in vrsta opravljenih storitev, česar pa zadevni računi ne vsebujejo. Teh podatkov tudi ne vsebujejo pogodbe in drugi predloženi dokazi, kar pomeni, da so računi neverodostojni in da ne izpolnjujejo pogoja iz 6. točke prvega odstavka 82. člena ZDDV-1.