tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - vložitev pritožbe v upravnem postopku - preuranjena tožba
Ker v obravnavani zadevi upravni postopek še ni bil končan, saj je tožba uperjena zoper prvostopenjski sklep, zoper katerega je imel tožnik v skladu s pravnim poukom pritožbo, ki jo je tudi vložil, je tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe vložil preuranjeno.
verifikacija stare devizne vloge - nejasna vloga - predlog za obnovo postopka
Predmet presoje je sklep tožene stranke, s katerim je bila zavržena zahteva za verifikacijo dveh deviznih vlog tožnika, iz razloga, ker je bil v zvezi z istima deviznima vlogama že izdan pravnomočen informativni izračun upravičencu. Podlaga za določitev dediča po pokojni A.A. in posledično za določitev upravičenca predmetnih deviznih vlog, je bila oporoka z dne 7. 8. 1991. Tožnik pa svoje upravičenje do predmetnih deviznih vlog utemeljuje na podlagi darilne pogodbe, sklenjene s pokojno dne 30. 9. 1994.
Tožnik razpolaga z listino, na podlagi katere bi bil lahko upravičenec do zadevnih deviznih vlog skladno z določili ZNISESČP. Iz navedenega razloga bi morala tožena stranka po presoji sodišča zahtevo za verifikacijo tožnika obravnavati kot nejasno vlogo skladno s 67. členom ZUP ter tožnika pozvati, da v določenem roku izjavi ali gre zahtevo za verifikacijo po vsebini obravnavati kot predlog za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
V izpodbijanem sklepu se ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil, ocena okoliščin konkretnega primera pa je opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ iz 68. člena ZTuj-2. Ilegalno prehajanje državnih mej, ki naj bi po navedbah v tožbi ne izpričevala tožnikove begosumnosti, nedvomno ni okoliščina, ki bi bila v prid tožniku. Poleg tega se neprerekano ugotavlja še, da je tožnik že v Grčiji zaprosil za mednarodno zaščito, da izrečenih ukrepov ni spoštoval, ampak je pot nadaljeval. Zanemarljivo pa po presoji sodišča tudi ni, da je tožnik, kot izhaja iz podatkov spisa in njegove izpovedbe pred sodiščem, v Slovenijo vstopil ilegalno dne 1. 7. 2018, na policijski postaji v Ljubljani pa se je sicer zglasil sam, vendar šele dne 7. 7. 2018. Skrivanje tožnika po vstopu v Slovenijo (hoja po gozdovih in ponoči) po presoji sodišča omaje verodostojnost tožnikovih navedb o Sloveniji kot ciljni državi. Okoliščine, ki jih v izpodbijanem sklepu ugotavlja tožena stranka in ki jih dodatno ugotavlja sodišče, ustrezajo kriteriju nesodelovanja v postopku iz 5. alinee prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ustrezno dejansko podlago za omejitev gibanja na podlagi 5. alinee prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na citirano določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - sorazmernost ukrepa
V izpodbijanem sklepu se ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil, ocena okoliščin konkretnega primera pa je opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ iz 68. člena ZTuj-2, ki se lahko uporabljajo za presojo tega pojma tudi v zadevah mednarodne zaščite. V tej zvezi sodišče poudarja, da so kriteriji za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ zakonsko določeni, in drugače kot v zadevi Al Chodor ne gre za objektivna merila, ki bi bila brez zakonsko določenih kriterijev izoblikovana v sodni praksi. Ilegalno prehajanje državnih mej, ki naj bi po navedbah v tožbi ne izpričevala tožnikove begosumnosti, nedvomno ni okoliščina, ki bi bila v prid tožniku, predvsem pa je to le ena od okoliščin, na katerih sloni odločitev. Poleg tega se namreč neprerekano ugotavlja še, da je tožnik že v Grčiji in BIH zaprosil za mednarodno zaščito, da izrečenih ukrepov ni spoštoval, ampak je pot vsakič znova nadaljeval. Zanemarljivo tudi ni, da je tožnik po lastnih navedbah iz Egipta odpotoval s ponarejenim potnim listom, ki ga je na poti med Turčijo in Grčijo odvrgel v morje, in da se je organom BIH predstavljal z drugačnimi osebnimi podatki, kot državljan Sirije. Zlasti slednje po presoji sodišča kaže na dejstvo, da tožnik svoje navedbe v postopkih prireja potrebam, ki jih zasleduje v postopku mednarodne zaščite, kar vpliva na presojo verodostojnosti njegovih navedb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Brez podlage je tožnikovo pričakovanje, da mu pripada BPP, saj bo sicer moral sam nositi vse stroške pritožbe, kar pa naj ne bi bil namen ZBPP, ki pomeni omogočanje dostopa do pravnega varstva tistim, ki si ne morejo plačati odvetnika. S prvim odstavkom 1. člena ZBPP je opredeljen namen BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Navedeni zakon sicer omogoča uresničitev pravice do sodnega varstva tudi osebam, ki tega zaradi svojega slabega finančnega položaja sicer ne bi mogle storiti, vendar ne avtomatično, ampak zgolj ob hkratnem izpolnjevanju vseh predpisanih zakonskih pogojev po določilih ZBPP, torej tudi pogojev iz določil 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - namen določbe
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. V obravnavanem primeru tožnica niti ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato že iz tega razloga dodelitev BPP ni mogoča.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - dvom v zatrjevano istovetnost - begosumnost - sorazmernost ukrepa
Tožnik je s tem, ko je v upravnem postopku pri podaji prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji dejal, da ni podal prošnje za mednarodno zaščito v nobeni drugi državi članici EU, nato pa je ob ustni seznanitvi o pridržanju in na sodišču povedal drugače, izpolnil kriterij navajanja lažnih podatkov kot enega od kriterijev za izrazito begosumnost.
Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v Azilnem domu, kot so opisane v izpodbijanem sklepu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Pri tem gre sicer za strožji ukrep, ki pa ga ZMZ-1 v drugem odstavku 84. člena izrecno dopušča in ki hkrati ne presega kriterijev iz Direktive 2013/33/EU, ki v 10. členu dopušča celo nastanitev prosilcev v zaporu, kadar država ne more zagotoviti nastanitve v posebni ustanovi za pridržanje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja ali dohodka - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - nova dejstva in dokazi - tožbena novota
Pogoj za vračilo BPP po določbi 49. člena ZBPP je sprememba premoženjskega stanja na upravičenčevi strani, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik za dodelitev BPP ne bi več izpolnjeval pogojev. Za odločitev o vračilu na tej podlagi tako ne zadostuje, da upravni organ po štirih letih preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - uredba Dublin III - begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
Tožnik je s tem, ko je v upravnem postopku zatrjeval, da ni še nikjer podal prošnje za mednarodno zaščito, nato pa je na sodišču izpovedal drugače, izpolnil kriterij navajanja lažnih podatkov kot enega od kriterijev za izrazito begosumnost. Prepričanje, da je navajal lažne podatke, se je še utrdilo pri nasprotju s prejšnjimi izjavami v upravnem postopku, češ da tožnik nima dokumentov, na sodišču pa je predložil izvirnike dveh hrvaških izkaznic. Tožnik je torej vsaj glede dveh stvari v postopku navajal lažne podatke. Glede na to, da je izpovedal, da je bila na Hrvaškem njegova prošnja za azil rešena negativno, toženka pa ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi tožnik postopek na Hrvaškem zapustil še pred njegovo (negativno) rešitvijo, pa sodišče v tem delu nesodelovanja v postopku ni ugotovilo. Vendar za izpolnjenost kriterija po 5. alinei prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 zadostuje že ugotovljeno in potrjeno navajanje lažnih podatkov v postopku, čemur sodišče sledi.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - begosumnost - sorazmernost ukrepa
Tožnikove navedbe in dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, da mu gibanje ne bi bilo omejeno, samovoljno zapustil Azilni dom in ponovno prehajal ilegalno iz države v državo. S pridržanjem na prostore Centra za tujce bo tako mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler ne bo opravljena njegova predaja državi, pristojni za reševanje njegove prošnje.
carina - carinska deklaracija - sprostitev blaga v prost promet - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Organ prve stopnje se do zavezujoče razvrstitve Evropske komisije ni opredelil, zato sodišče ne more kot nespornega sprejeti zaključka organa prve stopnje, da se sporna matična plošča (tiskano vezje) uvršča kot televizijski sprejemnik pod tarifno številko 8528 KN in ne kot del, ki je izključno ali pretežno namenjen za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528, ki se ga uvrsti pod tarifno številko 8529 KN. Posledično sodišče ne more preizkusiti zaključka organa prve stopnje, ki je štel, da obravnavana matična plošča (tiskano vezje) predstavlja barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izdaja potrdila
Zdravniško mnenje, ki ga izda zdravnik, nima vseh značilnosti upravnega akta, ki jih določa 2. člen ZUS-1. Imenovani zdravnik ZZZS v obravnavanem primeru ni izdal odločbe v okviru opravljanja svoje upravne funkcije kot nosilec javnih pooblastil ali kot izvajalec javne službe, ki bi odločal o pravicah in obveznostih in pravnih koristih tožnika. Z izpodbijanim mnenjem je imenovani zdravnik po vsebini odgovoril na zahtevo sodišča, da poda pisno mnenje upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila, za kar je imel podlago v določbi 81. člena ZZVZZ. Izpodbijani akt sam po sebi ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v okviru izvrševanja upravne funkcije oziroma v izvrševanju javnih pooblastil. Iz navedenih razlogov izpodbijani akt nima značilnosti akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZSVarPre člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZBPP-UPB1 člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - periodični dohodek
V konkretnem primeru gre za vprašanje interpretacije drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Ključno vprašanje je, kako je treba razumeti besedno zvezo ''šele začel prejemati periodični dohodek''. Glede na jezikovno razlago in teleološko razlago, ki kaže na namen zakona, sodišče meni, da je navedeno besedno zvezo moč razlagati tako, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko (šele) začel prejemati periodični dohodek, čeprav je samo pravico do prejemanja tega dohodka lahko pridobil že pred tem. Odločilen je torej trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, ne pa trenutek, ko je bil do njih upravičen.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Tožnik je vložil zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite po pravnomočno končanem postopku, v katerem je bila njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena. Za pravilno odločitev v predmetni zadevi je bistveno, ali je tožnik v predmetnem postopku predložil nove dokaze oziroma dokaze, ki so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih brez svoje krivde v prvotnem postopku ni mogel uveljavljati. Bistveno pa je tudi, ali novi dokazi oz. nova dejstva oz. dokazi in dejstva ko so obstajali že v času podaje prve prošnje, pomembno povečujejo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik ni uspel izkazati, da so v konkretnem primeru podana dejstva oz. okoliščine, ki so že obstajale v času prvotnega postopka, ki jih brez svoje krivde tožnik v prvotnem postopku ni navedel in ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi in tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).
odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja - načelo sorazmernosti
Ker je v konkretnem primeru izrečeni ukrep omejitve gibanja nujen z vidika preprečevanja nevarnosti ogrožanja javnega reda in miru ter nacionalne varnosti, kar je sicer splošen namen izrečenega ukrepa omejitve gibanja, je po presoji sodišča tudi zakonit, saj gre za ukrep, ki je preventivne narave, da se prepreči nastop morebitnih v naprej nedoločljivih ravnanj in neželenih posledic, ki niso v javnem interesu in ki posredno lahko izhajajo že iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj, kar še zlasti lahko velja za osebo, ki ne želi razkriti svoje istovetnosti in daje pristojnim organom, pa tudi sodišču različne podatke o svoji istovetnosti.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZUP člen 8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje, v katerem prosilec živi - načelo materialne resnice
Tožnik pravilno navaja v tožbi, da je ostalo prezrto, da v eni od nepremičnin v njegovi (so)lasti živi (z ženo in materjo), kar je po zakonu pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca treba upoštevati, in v pripravljalni vlogi še, da je v prošnji za BPP kot edino svoje nepremično premoženje navedel lastništvo stanovanja ali hiše, v kateri živi.
Organ bi moral za ugotovitev vrednosti premoženja (v zvezi z uporabo prvega odstavka 27. člena ZSVarPre) upoštevati tudi določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS v povezavi s 5. členom ZSVarPre-E o tem, do kakšne vrednosti in pod kakšnimi pogoji se kot premoženje ne šteje stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri oseba prebiva.
ZVO-1 člen 3, 3(2), 6, 6/3, 13, 13/1. ZDIJZ člen 4. ZGD člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - okoljski podatki - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javni zavod - javna služba
Javnost ima pravico do udeležbe pri odločanju že v začetnih fazah odločanja, ko so še vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje. Tožnik zato nima prav, ko zatrjuje, da bi izdelava omenjenih raziskav oziroma študij morala biti izrecno (taksativno) navedena kot javno-pravna naloga tožeče stranke in da bi šele pod tem pogojem zahtevani podatki spadali v okvir informacije javnega značaja. Takšna konkretizacija javne službe v ZVO-1 za potrebe urejanja dostopa do informacije javnega značaja ni potrebna.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek
Iz tožnikovih navedb je očitno, da ne gre za beg pred preganjanjem ali resno škodo, ampak je izvorno državo zapustil izključno iz ekonomskih razlogov. Tožena stranka zato pravilno ugotavlja, da obravnavane okoliščine niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene od oblik mednarodne zaščite
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - prvi naslednji delavnik - zavrženje pritožbe
Drugostopenjski davčni organ je sicer upošteval določilo drugega odstavka 101. člena ZUP s tem, ko ni kot izteka pritožbenega roka navedel nedelje, dne 14. 8. 2016 (ki je sicer 15. dan od dne 30. 7. 2016). Vendar pa iz enakega razloga, kot ta pritožbeni rok ni mogel izteči na nedeljo, dne 14. 8. 2016, tudi ni mogel izteči na ponedeljek, dne 15. 8. 2016. Ta dan je bil namreč dela prost dan skladno z 2. členom Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. To pomeni, da se je pritožbeni rok, kot to pravilno s tožbo uveljavlja tožnica, iztekel šele prvi naslednji delovni dan, ki je bil torek, 16. 8. 2016, in da je tožnica svojo pritožbo vložila pravočasno.