odprava odločbe o razlastitvi – dovoljenost revizije – vprašanje izpostavljeno na načelni ravni
Vprašanje, ki ga revidenti izpostavljajo kot pomembno pravno vprašanje, je zastavljeno na načelni ravni. Za odpravo odločbe o razlastitvi, kar je predmet presoje v tej zadevi, morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Ali so takšni pogoji bili izpolnjeni v obravnavani zadevi, pa je stvar materialnopravne presoje in ne stvar dovoljenosti revizije.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – vprašanje opredeljeno na načelni ravni
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Zastavljeno pravno vprašanje, ki je opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje.
obstoj prekrška - kaznivo dejanje uradne osebe – vzročna zveza – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Presoja o vzročni zvezi med kaznivim dejanjem uradne osebe (zloraba uradnega položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 261. člena KZ) in odločitvijo (odločbo) o prekršku.
ZP-1 člen 2, 22, 22/3, 22/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5. ZPrCP. URS člen 28.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – imetnik vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja osnovni poklic – poklicni voznik - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona
Določba petega odstavka 235. člena ZVCP-1 je materialnopravne narave, saj določa pogoje za in obseg izreka sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je skladno z načelom zakonitosti v kazenskem pravu treba uporabiti tiste določbe predpisa, ki so veljale v času storitve prekrška. Drugi odstavek 2. člena ZP-1 izjemoma dopušča retroaktivno veljavnost materialnopravnega predpisa, če je za storilca milejši.
ZP-1 člen 56, 56/3, 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZJRM člen 8, 8/1.
postopek o prekršku – bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi sodbe - odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historičen in dokazljiv dogodek.
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati z obrazložitvijo.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/4, 367b, 367b/4, 377.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev spornega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica bi morala izkazati, da je v pravdnem postopku pravočasno opredelila vrednost vsakega od nepovezanih zahtevkov, oziroma da so to storili toženci. Z navajanjem nediferenciirane vrednosti "2.713,68 EUR" tej zahtevi ni zadostila in zato ni izkazala, da je glede na drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP v tej zadevi revizijo mogoče dopustiti.
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno (četrti odstavek 367.b. člen ZPP), temveč tožnica v njem le pojasnjuje svoja nestrinjanja z različnim pravnimi in dejanskimi zaključki nižjih sodišč.
predlog za dopustitev revizije – problem upoštevnosti pravnega vprašanja glede na ugotovljeno dejansko stanje – obstoj sodne prakse – pogoji za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – prodaja kmetijskih zemljišč – sprejem ponudbe
Spričo neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi vprašanje iz predloga za dopustitev revizije niti ni adekvatno zastavljeno, sicer pa je odgovor nanj impliciran že v judikatu Vrhovnega sodišča II Ips 459/2010 (in še drugih).
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - odločba države prosilke – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z zatrjevanjem, da mednarodna tiralica nima vseh potrebnih sestavin, da se obdolženčeva fotografija na tiralici ne ujema in da pri obdolžencu ni podan priporni razlog begosumnosti, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča druge stopnje kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je prva tožnica sodnica inštančnega sodišča (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) stvarno pristojnemu sodišču, samo po sebi ne predstavlja take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014986
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. SPZ.
pridobitev lastninske pravice – služnost rabe – pravica tretjega na nepremičnini – služnost dosmrtne rabe nepremičnine - dobrovernost - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Četrti toženec je ob predpostavki dobrovernosti glede neobstoja pravic tretjih pridobil neobremenjeno stvar ne glede na dobro vero svojega predhodnika. Tu ne gre za nek prenos dobre vere ali pravic po načelu, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam, pač pa ravno obratno, za odmik od tega načela. Dobra vera pridobitelja namreč nadomesti pomanjkljivosti v stvarnopravnem razpolagalnem poslu. Pri tehtanju pravic tožnika in četrtega toženca je zaradi varstva pravnega prometa oziroma zaupanja vanj tako treba dati prednost dobrovernemu pridobitelju.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - poškodba delavca pri dvigu težkega bremena – pravica do odklonitve dela po ZVD – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca
V konkretni zadevi v okviru presoje temelja odškodninske odgovornosti tožnici ni mogoče naprtiti sokrivde oziroma ugotoviti njenega soprispevka k nastali škodi.
Tudi če bi bila tožnica seznanjena s pravico do odklonitve dela po 47. členu ZVD v primeru neposredne nevarnosti za njeno življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi varnostnimi pripomočki ali napravami, ji ta določba sama po sebi ne bi dala pravice, da bi sama presojala, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za odklonitev dela, ampak bi moral obstoj nevarnosti ugotoviti pristojni organ že pred nastankom škodnega dogodka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Razumnih razlogov za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, tožnik z zgolj posplošenim nezadovoljstvom in blatenjem dela sodišča ni izkazal, medtem ko ga je treba v zvezi z očitki o domnevno nestrokovnem in počasnem postopanju sodišča napotiti na druge, v ta namen na razpolago mu dane pravne mehanizme, med katere pa ne sodi institut delegacije pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - nezaupanje v delo sodišča v ponovljenem postopku
Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
V primeru dopuščene revizije mora biti reviziji priložen tudi predlog za dopustitev revizije. V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in je zato treba nepopolno revizijo zavreči. Vrhovno sodišče je ravnalo enako tudi v drugih primerljivih primerih.
dopuščena revizija – nepopolna vloga – priloge - sklep o dopustitvi revizije – predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Tožnik je svoji reviziji priložil samo sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Taka (dopuščena) revizija je nepopolna.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor – odločba države prosilke - begosumnost
Pri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora po 525. členu ZKP sodišču ni treba presojati obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. To bo dolžno presojati šele, če bo v roku prejelo prošnjo za izročitev in bo zoper osumljenca predlagana odreditev pripora po 524. členu ZKP.
predlog za dopustitev revizije – kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - povrnitev nepremoženjske škode – imisije – hrup – višina odškodnine - odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, v kateri je tožena stranka uveljavljala odstop od sodne prakse zaradi previsoko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrnitev zahteve za obnovo – zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o zahtevi za obnovo kazenskega postopka lahko uveljavlja le kršitve postopka, storjene v postopku obravnavanja zahteve za obnovo in v sklepih, s katerim je bila ta zavrnjena (ne pa kršitev iz postopka sojenja).
ZOR člen 158, 163, 170, 170/1. ZZDej člen 45. ZPP člen 243, 245, 245/2, 245/3, 339. URS člen 153.
odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) – zdravniška napaka – krivdna odgovornost - materialno pravo – medicinska doktrina ni pravo – pravna pravila – predmet dokazovanja
V primeru, da zdravnik oziroma zdravstveno osebje stori strokovno napako, je podana krivdna odškodninska odgovornost zdravstvenih organizacij v skladu s 158. členom ZOR.
Tožnik meni, da je mogoče enačiti medicinsko doktrino in materialno pravo. To ni res, saj pravo lahko najsplošneje opredelimo kot posebno vrsto družbenih pravil, s katerimi oblikujemo družbeni red v državno organiziranih družbah. Pravna pravila niso predmet dokazovanja; sodišče mora pravo poznati (samo izjemoma se lahko dokazuje tuje pravo ali splošni akti pravnih oseb, ki niso objavljeni). Če sodišče prava ne pozna, se mora z njim seznaniti. Drugače je s pravili znanosti in strok ter izkustvenimi pravili. Te se dokazuje z izvedencem, kot strokovnjakom na svojem področju, ki je strokovno usposobljen, preizkušen in imenovan na seznam sodnih izvedencev ter na podlagi strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih, s čimer pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva.