Posest tožnikov ni bila dobroverna, saj sta vedela oziroma morala vedeti, da sklenitve predpogodbe za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje. To pomeni, da ni prišlo do priposestvovanja spornega dela parcele in zato tudi ne do konkurence dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice.
Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 29/2010 z dne 29. 4. 2010 odločilo o predlogu tožencev za dopustitev revizije in revizijo dopustilo glede vprašanja dokazne vrednosti uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, pridobljenih v kazenskem postopku, v pravdnem postopku.
Pravdni postopek je po naravi drugačen od kazenskega, saj gre za spor med dvema enakovrednima strankama. Tako glede vprašanja nedopustnosti dokazov v pravdnem postopku ni mogoče enostavno povzemanje rešitev kazenskega postopka. V kazenskem postopku izločitev dokaza ne posega v pravico nobenega drugega (nasprotna stranka je država), v pravdnem postopku pa bi prepoved uporabe dokaza lahko posegla v pravico ene od strank do dokaza kot del pravice do izjave v postopku. Po ZPP so dopustna vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka.
Sodišče mora v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP v vsakem konkretnem primeru oceniti dokazno vrednost posameznega dokaza in to tudi z vidika ostalih načel pravdnega postopka (v tem primeru predvsem načela neposrednosti).
Dopuščeno revizijo je treba vložiti v 15. dneh po prejemu sklepa o dopustitvi.