• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 12
  • >
  • >>
  • 121.
    Sodba in sklep II Ips 385/2009
    19.1.2012
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0014892
    ZOR člen 454. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 150, 150/2.
    prodajna pogodba – obligacijski zavezovalni pravni posel – izstavitev zemljiškoknjižne listine – stvarnopravni razpolagalni posel – izpolnitev pogodbe
    Iz pisne prodajne pogodbe in po plačilu kupnine izhaja obveznost dedičev prodajalca izdati ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za pridobitev lastninske pravice na stanovanju.
  • 122.
    Sodba II Ips 613/2008
    19.1.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0014864
    OZ člen 154. ZTVCP člen 56.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda
    Ugotovitve sodišče ne omogočajo sklepanja, da je šlo za obojestransko krivdo voznikov. Prva tožnica je imela pri srečanju s tovornim vozilom na sicer ozkem cestišču zadosti prostora. Voznik tovornega vozila se je umaknil v desno, tožnica pa je občutno zapeljala čez namišljeno sredinsko črto vozišča. Voznik tovornega vozila ni mogel predvideti, da prva tožnica svojega vozila ne bo obvladala. Vozil je s prilagojeno hitrostjo, prva tožnica pa svoje hitrosti ni prilagodila.
  • 123.
    Sodba II Ips 275/2011
    19.1.2012
    STVARNO PRAVO
    VS0014841
    SPZ člen 27, 27/1, 38, 43, 43/2.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - odločba državnega organa - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku

    Posest tožnikov ni bila dobroverna, saj sta vedela oziroma morala vedeti, da sklenitve predpogodbe za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje. To pomeni, da ni prišlo do priposestvovanja spornega dela parcele in zato tudi ne do konkurence dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice.

  • 124.
    Sklep II Ips 135/2011
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014748
    ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2, 377.
    dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
    Ker je vrednost prvih dveh tožbenih zahtevkov nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.

    Navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej zavrženje revizije.
  • 125.
    Sklep I R 9/2012
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014967
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zapuščinski postopek – sodnica pristojnega sodišča kot dedinja
    Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno v zapuščinski zadevi po njeni materi, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
  • 126.
    Sodba II Ips 517/2008
    19.1.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014914
    ZPP člen 285, 339, 339/2-14. OZ člen 255, 256, 257/1, 259/1.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odplačno razpolaganje – oškodovanje upnikov – ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Za izpodbijanje odplačnih pravnih dejanj se zahteva, da sta dolžnik kot prejemnik koristi vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanje dolžnikovih upnikov.
  • 127.
    Sodba II Ips 528/2008
    19.1.2012
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014891
    ZPP člen 316, 339, 339/2-14. ZLNDL.
    pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganje družbenih sredstev v družbeno lastnino – učinki pripoznave tožbenega zahtevka
    Tožniki niso zatrjevali, da so imeli ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe. Ker je bilo v konkretnem primeru soglasje glede uporabe delov toženkine parcele dano le pod pogojem, da je to naselje strog provizorij, ki ga mora investitor odstraniti na lastne stroške ob pozivu oblasti, o pridobitvi pravice uporabe niti ni mogoče govoriti.
  • 128.
    Sodba II Ips 469/2009
    19.1.2012
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0014872
    ZTLR člen 28. ZOR člen 371.
    priposestvovanje – dobroverna posest – nedobroverna posest - izpolnitveni zahtevek – razvezni pogoj – kondikcijski zahtevek – zastaranje
    Do priposestvovanja zaradi nedobroverne posesti tožnice ni prišlo, zato je ugotovitveni del tožbenega zahtevka neutemeljen. Dajatveni del za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki temelji na v aneksu prevzeti obveznosti vrnitve ali v njem določenem razveznem pogoju, je obligacijskopravne narave. Toženčev ugovor zastaranja zoper ta zahtevek je utemeljen.
  • 129.
    Sodba II Ips 683/2008
    19.1.2012
    DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0014868
    ZD člen 120, 121, 122. ZPP člen 213.
    pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju
    Do ureditve pogodbe o preužitku v OZ so se glede razveze zanjo analogno uporabljala pravila ZD, ki so urejala pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
  • 130.
    Sodba II Ips 325/2010
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014810
    ZPP člen 4, 8, 224, 224/1, 370. ZKP člen 83, 148.
    prosta presoja dokazov - javna listina - načelo neposrednosti - dopuščena revizija - uporaba dokazov - uradni zaznamki pridobljeni v predkazenskem postopku - nedopustnost uporabe dokazov - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - uporaba dokazov, ki ne bi smeli biti uporabljeni v kazenskem postopku, v pravdnem postopku

    Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 29/2010 z dne 29. 4. 2010 odločilo o predlogu tožencev za dopustitev revizije in revizijo dopustilo glede vprašanja dokazne vrednosti uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, pridobljenih v kazenskem postopku, v pravdnem postopku.

    Pravdni postopek je po naravi drugačen od kazenskega, saj gre za spor med dvema enakovrednima strankama. Tako glede vprašanja nedopustnosti dokazov v pravdnem postopku ni mogoče enostavno povzemanje rešitev kazenskega postopka. V kazenskem postopku izločitev dokaza ne posega v pravico nobenega drugega (nasprotna stranka je država), v pravdnem postopku pa bi prepoved uporabe dokaza lahko posegla v pravico ene od strank do dokaza kot del pravice do izjave v postopku. Po ZPP so dopustna vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka.

    Sodišče mora v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP v vsakem konkretnem primeru oceniti dokazno vrednost posameznega dokaza in to tudi z vidika ostalih načel pravdnega postopka (v tem primeru predvsem načela neposrednosti).

  • 131.
    Sodba in sklep II Ips 337/2011
    19.1.2012
    MEDIJSKO PRAVO
    VS0014897
    URS člen 37, 40. ZMed člen 30, 37, 44, 44/2. ZPP člen 187, 187/2, 191, 191/2.
    pasivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - subjektivna sprememba tožbe - odgovornost odgovornega urednika - smiselna uporaba določb ZPP - pravica do popravka - privilegirana sprememba tožbe - pravica do objave - prenehanje stranke v postopku - prenehanje delovanja medija med postopkom
    Situacija, ko med pravdo medij preneha delovati, v ZMed ni izrecno urejena. Ta zahteva, da jo sodišče reši z upoštevanjem rešitev v podobnih primerljivih situacijah in z upoštevanjem posebnosti iz samih medijskih sporov. Smiselna uporaba določb ZPP za nerešena vprašanja po drugem odstavku 44. člena ZMed pomeni prav to, torej upoštevanje specifike tovrstnih sporov. V tej zadevi pomeni prenehanje delovanja medija okoliščino, ki se je spremenila po vložitvi tožbe in povsem neodvisno od volje ali ravnanja tožnika. Njeno obravnavanje le v okviru splošne procesne ureditve v ZPP in brez upoštevanja posebnosti medijskih sporov bi namreč povsem izvotlilo ustavno varovano človekovo pravico do popravka in odgovora iz 40. člena URS. Še več: onemogočilo bi tudi pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS iz razlogov, ki so povsem izven sfere prizadetega. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča ustavnoskladna taka povezava 37. in 30. člena ZMed, da lahko prizadeti tudi v primeru prenehanja delovanja medija med samim pravdnim postopkom subjektivno spremeni tožbo tako, da namesto dosedanjega glavnega urednika toži izdajatelja medija ali njegovega pravnega naslednika brez potrebne privolitve prejšnjega in novega toženca.

    Tožnik je prvo toženko tožil kot glavno urednico prejšnjega medija in z dodatno podlago kot glavno urednico novega primerljivega medija. Prvostopenjsko sodišče je obravnavalo obe pravni podlagi in presodilo, da nista utemeljeni, tožnik pa je v pritožbi izpodbijal predvsem razloge, da naj že v času prvega sojenja ne bi bila podana pasivna legitimacija prve toženke, ker je bila takrat na porodniškem dopustu. Tožnikova revizijska trditev, da postopka proti prvi toženki ni nadaljeval na podlagi njene prejšnje funkcije, je torej povsem neresnična. Pasivna legitimacija prve toženke je s prenehanjem izdajanja prejšnje publikacije prenehala, saj odgovorni urednik v sporu zaradi objave popravka ali odgovora ni pasivno legitimiran kot fizična oseba, temveč le zaradi svoje funkcije glavnega urednika. V primeru prenehanja delovanja medija pa zakon tudi ne uvaja pasivne legitimacije odgovornega urednika drugega primerljivega medija.
  • 132.
    Sklep II DoR 347/2011
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0014938
    OZ člen 190, 198.
    dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – izključna uporaba enega od solastnikov - uporabnina
    Ali solastniku stvari, ki jo je solastnik uporabil v svojo korist, 198. člen OZ daje pravico zahtevati od njega, naj mu nadomesti korist (neplačevanje najemnine), ki jo je ta imel od uporabe, v povezavi z institutom neupravičene obogatitve iz 190. člena OZ.
  • 133.
    Sklep I R 148/2011
    19.1.2012
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014966
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/1, 40c/2, 100, 100/1. ZPP člen 25.
    spor o pristojnosti – izvršba - kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na dolžnikovo plačo
    Ker je upnik kot prvo izvršilno sredstvo predlagal izvršbo na dolžnikovo plačo ter druge stalne prejemke in denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, je krajevno pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
  • 134.
    Sklep I R 2/2012
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014711
    ZPP člen 67, 339, 339/2-12, 377.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nedovoljen predlog
    Tožnik odločitve Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za delegacijo ne more izpodbijati ne z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pa tudi ne z vložitvijo ponovnega predloga. Poleg tega z novim predlogom ne more uveljavljati tistih razlogov za delegacijo, s katerimi je utemeljeval predhodni (zavrnjen) predlog in ki so, ko ga je podal, že obstajala.
  • 135.
    Sodba I Ips 22033/2010-27
    19.1.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2005920
    ZKP člen 410, 410/1-3, 420, 420/2.
    obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
    Dokazi, katerih izvedbo je obsojenec predlagal že v teku kazenskega postopka pred pravnomočnostjo sodbe, pa jih sodišče ni sprejelo, niso novi dokazi v smislu 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
  • 136.
    Sklep II Ips 724/2008
    19.1.2012
    LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO
    VS0014888
    ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12, 20. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) – nepremičnina v družbeni lastnini - funkcionalno zemljišče – lastninjenje – imetništvo pravice uporabe – zmotna uporaba materialnega prava
    Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanjske hiše pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živi tožnica, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
  • 137.
    Sklep II Ips 338/2011
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014842
    ZPP člen 367, 367/1, 377.
    dopuščena revizija - rok za vložitev dopuščene revizije - nepravočasna vloga - zavrženje revizije

    Dopuščeno revizijo je treba vložiti v 15. dneh po prejemu sklepa o dopustitvi.

  • 138.
    Sklep II DoR 251/2011
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014833
    ZPP člen 133, 367a, 367c, 367c/3, 385, 392.
    dopuščena revizija – ničnost sodne poravnave – uveljavljanje ničnosti sodne poravnave s tožbo - sodna praksa
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja dopustnosti uveljavljanja ničnosti sodne poravnave s tožbo.
  • 139.
    Sklep I R 152/2011
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0014712
    ZPP člen 67. ZIZ člen 15.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
    Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov.
  • 140.
    Sklep X Ips 12/2012
    18.1.2012
    UPRAVNI SPOR
    VS1013588
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
    denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – vprašanje opredeljeno na načelni ravni
    Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.

    Zastavljeno pravno vprašanje, ki je opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 12
  • >
  • >>