DENACIONALIZACIJA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014994
ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286b. ZNP člen 37. ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
denacionalizacijski postopek – nepravdni postopek – razpravno načelo – prekluzija - vrnitev nepremičnin v naravi – smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku – razpravno načelo – trditveno breme – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – tržna vrednost kmetijskih zemljišč – institut exceptio illegalis
Postopek na podlagi zahteve za denacionalizacijo je postopek, ki se ne začne po uradni dolžnosti in v katerem nastopajo udeleženci z nasprotujočimi interesi, med katerimi obstoji spor. Zato ta postopek ne sodi med tiste nepravdne postopke pri katerih je namen bistveno drugačen od pravde in je treba uporabiti 286.b člen ZPP. Na podlagi te določbe pa je treba šteti, da je predlagatelj očitka kršitve razpravnega načela in tega, da se ni imel možnosti opredeliti do dejstev, ki naj bi bila ugotovljena kot nesporna, uveljavljal prepozno.
Zakonitost Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, oziroma v njem določene izhodišče vrednosti, je odvisna od dejanske ugotovitve, da so tržne cene v času od njegove uveljavitve narasle prek meje iz drugega odstavka 5. člena in za koliko. Zgolj v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti izhodiščne vrednosti iz Odloka in bi jo bilo treba v okviru pravilne uporabe materialnega prava ter v skladu z institutom exceptio illegalis prilagoditi. Tega dejstva pa predlagatelj zgolj z navedbo, da je tolikšna porast cen splošno znana, ni uspel izkazati. Da se določeno dejstvo lahko na podlagi 214. člena ZPP šteje za splošno znano, mora biti znano širšemu krogu ljudi oziroma mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. V tem smislu bi lahko standard splošno znanega doseglo zgolj dejstvo, da cene kmetijskih zemljišč od leta 1992 nihajo, ne pa sama višina njihove tržne cene. To pomeni, da tega dejstva (in z njim povezane ugotovitve ali, in za koliko odstotkov, je tržna cena presegla izhodiščno) niti pritožbeno niti revizijsko sodišče brez konkretne trditvene podlage in predloženih dokazov ni dolžno ugotavljati (7. in 212. člen ZPP).
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost delodajalca - odgovornost obratovalca - cestni promet - prevozništvo
Profesionalna vožnja tovornjaka nedvomno predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode, kljub ustrezni skrbnosti voznika. Obratovalec je v takšnem primeru delodajalec, torej prvi toženec, saj se je nevarna dejavnost opravljala predvsem v njegovem interesu.
ZDZdr člen 51, 51/3. ZNP člen 35. ZPP člen 154, 154/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom – stroški nepravdnega postopka – sredstva sodišča – stroški pooblaščenca predlagatelja - zahteva za varstvo zakonitosti
Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.
ZPP člen 44, 44/2, 165, 367, 367/2, 367/3, 367a, 377. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2. ZOdvT člen 41.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – stroški postopka – stroški zastopanja po odvetniku – uporaba Zakona o odvetniški tarifi
Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
Toženka je priglasila stroške za revizijo skladno z veljavnim ZOdvT, ki pa se glede na 41. člen ZOdvT ne uporablja za sodne postopke, ki so se na prvi stopnji začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). V tem primeru je bila tožba vložena 27. 6. 2005, zato je treba nagrade in izdatke za storitve odvetnice v postopku z revizijo določiti po doslej veljavni Odvetniški tarifi (OT).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0014931
ZOR člen 1040. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - hrvaški varčevalci – odgovornost slovenske banke za izplačilo depozitov v osnovni banki na Hrvaškem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave – dokazi - listine v tujem jeziku – kopije listin
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je odločilo, da je pristojno slovensko sodišče in da se uporabi slovensko pravo?
Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je samo, brez glavne obravnave odpravilo bistveno kršitev prvostopenjskega sodišča, ki ni odgovorilo na vse ugovore glede pasivne legitimacije?
Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločitev oprlo na kopije hranilnih knjižic v hrvaškem jeziku?
Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je L. b. d. d. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovni banki Z.?
Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ni utemeljen ugovor toženke, da bi bilo treba pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum?“
odgovornost upravljalca smučišča – poškodba smučarja – trčenje dveh smučarjev – premajhno število rediteljev – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Glede na dejanske ugotovitve premajhno število rediteljev ni v pravno upoštevni vzročni zvezi s trčenjem obeh smučarjev. Večje gneče, ki bi ovirala varno smučanje, na progi v tistem času ni bilo, predhodno nevarno smučanje drugega toženca ni bilo niti zatrjevano, prav tako ne morebitno nevarno smučanje tretjih ali nered na smučarski progi. Zato večje število rediteljev na nastanek nesreče ne bi moglo vplivati. Ni pa mogoče od upravljalca smučišča oziroma njegovih rediteljev zahtevati, da nadzirajo slehernega smučarja in preprečijo vsako posamezno nevarno smučanje.
Kdaj je grožnja takšna, da je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega, je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Sodišče izhaja iz vsebine izrečene grožnje in okoliščin, ki zadevajo odnose med obsojencem in oškodovancem.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da revidentka ni navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 371, 380, 380/2. OZ člen 198, 347, 347/1, 349. ZOR člen 219, 372, 372/1, 374. ZASP člen 80, 81, 146, 146/1-1, 146/1-4, 153, 159, 160.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
ZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob praviloma pisnem prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila, ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem primeru je po Pravilniku, ki predvideva mesečno plačevanje honorarjev in nadomestil, za katera sicer velja splošni zastaralni rok, mogoče sklepati o občasni naravi vtoževanih terjatev in posledično o triletnem zastaralnem roku po prvem odstavku 347. člena OZ (prej prvem odstavku 372. člena ZOR).
Če med pravdnima strankama ni bila dogovorjena (dovoljena) uporaba avtorskih del, je toženka kršila avtorske pravice, katerih varstvo zagovarja tožnik, in je temelj tožbenega zahtevka, upoštevaje tožnikovo trditveno podlago, mogoče najti v določbi 198. člena OZ o neupravičeni obogatitvi (o uporabi tuje stvari v svojo korist). V tem primeru tožnik skladno z določbo 4. točke 146. člena ZASP uveljavlja zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, za katerega velja splošni zastaralni rok, pri čemer ko je treba njegovo sklicevanje na Pravilnik upoštevati le v okviru izkazovanja višine koristi toženke.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ
VS0014870
ODZ paragraf 326, 345, 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 30, 45, 70, 72. SPZ člen 9, 10, 11, 24, 27, 28, 29, 41, 43, 45, 49, 101. ZD člen 132. ZZK-1 člen 6, 8. ZPP člen 7, 344.
priposestvovanje - dedovanje - dobra vera - dobroverni posestnik - načelo publicitete - vpis v zemljiško knjigo - zaupanje v zemljiško knjigo - domneva dobre vere - izvenknjižno priposestvovanje - opravičljiva zmota
Od vsakogar se pričakuje, da bo skrben ob pridobitvi posesti, preveč pa bi bilo zahtevati od posestnika, da tudi potem ko je posest pošteno pridobil, neprestano preverja svoj pravni položaj. Zato postane posestnik naknadno nedobroveren, če dejansko izve, da nima pravice do posesti in kljub temu z izvrševanjem posesti nadaljuje. Nasprotno posestnik ni nedobroveren, če je sicer obstajala možnost, da izve, da nima pravice do posesti, pa tega vseeno ni izvedel. Določeno skrbnost je treba zahtevati tudi od lastnika, ki mu je znana neskladnost med knjižnim in dejanskim stanjem in ki naj prepreči vzpostavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0014893
ZIP člen 186/4. ZIZ člen 212. OZ člen 488, 490, 491, 493, 495. ZPP člen 8, 12.
prodaja nepremičnine - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - dokazi - pravne napake - izguba pravic - zaslišanje strank - odgovornost prodajalca - razdrtje prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - poplačilna pravica na stanovanju
Da bi prodajalec pravilno izpolnil svojo obveznost, ki se jo je s prodajno pogodbo zavezal izpolniti, ne zadošča, da zagotovi, da kupec na stvari pridobi lastninsko pravico, zagotoviti mora tudi, da je pravno stanje stvari, na kateri je lastninsko pravico prenesel na kupca, ustrezno. To pomeni, če ni drugače dogovorjeno, da stvar, ki je predmet prodaje, ne sme biti predmet drugih pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje lastninske pravice na stvari. Vzrok za pravno napako izvira iz prodajalčeve sfere, če pravica oziroma pravno dejstvo, ki pomeni pravno napako, že obstaja v trenutku, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel, ali če ta pravica oziroma pravno dejstvo nastane po tem trenutku, če je vzrok zanjo nastal pred tem trenutkom. Za presojo ni pomembno, ali je vzrok za napako prodajalčevo ravnanje ali pa je vzrok za to napako odločba državnega organa, ki učinkuje proti prodajalcu.
ZP-1 člen 6a, 59, 589/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb – prekršek neznatnega pomena
Med odločilne navedbe, ki jih je sodišče dolžno presoditi in se do njih opredeliti, spadajo tudi navedbe, ki zahtevajo presojo storilčevega ravnanja v okviru 6.a člena ZP-1 (prekršek neznatnega pomena).
OZ člen 52, 55, 58, 86. ZPN člen 5. ZPP člen 7, 212.
obličnost – promet z nepremičninami – ustna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – kršitev širših družbenih interesov - ničnost
Sodišči nista ugotovili, da so bili s pogodbo iz leta 1991 zaradi njene ustnosti kršeni kakšni širši družbeni interesi. Tožničino splošno zatrjevanje kršitve predpisov o prometu z nepremičninami za sklep o ničnosti pogodbe ne zadostuje.
priznanje tuje sodne odločbe – vročitev odločbe – možnost sodelovanja v postopku – potrdilo o pravnomočnosti – dokazno breme
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v uradnem zaznamku na tuji odločbi.
Ob preverjanju, ali so podane predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da ni izpolnjena že temeljna (pozitivna) predpostavka za priznanje iz prvega odstavka 95. člena ZMZPP, saj odločba ni opremljena s potrdilom o pravnomočnosti.
izredna omilitev kazni – enotna kazen – nove okoliščine
Predmet zahteve za izredno omilitev ne more biti kazen, ki je bila v postopku neprave obnove spremenjena (ob upoštevanju druge pravnomočne sodbe izrečena nova enotna kazen), ker je izgubila svojo pravno samostojnost.
ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDDPO člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13-2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – vnaprej vračunani stroški – konkurenčna klavzula - pogodbena kazen – denarna kazen kot odhodek po ZDDPO
Denarne kazni iz druge alineje 13. člena ZDDPO, ki se ne štejejo med odhodke, so po presoji Vrhovnega sodišča vse denarne kazni, ne glede na to, na katerem pravnem področju je denarna kazen predpisana oziroma določena, in sicer na podlagi sodnih ali upravnih odločb ali na podlagi zakona ali pogodbe.