ZPOmK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti ZPOmK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
mednarodna zaščita - varna tretja država - možnost izpodbijanja domneve o varni tretji državi
Tožnik je torej imel po podatkih predloženih spisov možnost pojasnjevanja in je svoja stališča glede varne tretje države tudi izrazil, ni pa predložil nobenih dokazov za svoje navedbe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obravnavanje pritožbenih navedb – odgovor na pritožbene navedbe
Ni sicer nujno, da sodba sodišča druge stopnje odgovori prav na vsako posamično pritožbeno navedbo oziroma pravni argument stranke posebej. Mora pa sodišče druge sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe, zato razlogi za zavrnitev tožnikove pritožbe niso obrazloženi.
pravica do starostne pokojnine – starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Revizijsko sodišče v skladu z zakonodajo v spornem obdobju, ki jo pravilno povzema že sodišče druge stopnje, in v skladu z dosedanjo prakso v takšnih in podobnih zadevah, kot pravilno sprejema stališče sodišč druge in prve stopnje, da je moralo biti delo preko polnega delovnega časa, ki se je štelo kot poseben delovni pogoj v skladu s 407. člena ZPIZ-1 in 312. členom ZPIZ po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo, nujno in izjemno.
pokojnina - pravica do starostne pokojnine – bivši vojaški zavarovanec – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Četrti odstavek 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste zavarovance bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije 18. 10. 1991 ostali brez zaposlitve oziroma zavarovanja, saj so le-ti, tudi glede na določbo prvega odstavka 171. člena ZPIZ, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.
Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih po petem odstavku 2. člena ZPIZVZ je tudi, da gre za državljana Republike Slovenije, ki je bil „nazadnje zavarovan pri zavodu.“ Pogoj zadnjega zavarovanja je torej določen v specialnem predpisu (ZPIZVZ), mimo katerega se tožnik neutemeljeno neposredno sklicuje na ZPIZ-1.
Utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga ne more predstavljati navedba, da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem ter, da iz drugih dokazov ugotovitve o tem ne izhajajo. Z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznega predloga je bila kršena pravica tožnice do sodelovanja v dokaznem postopku, ki je element pravice do izjavljanja.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina – sorazmerni del pokojnine – ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogoju za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji (ki jo uveljavlja tožnik), je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje, saj so predpisi držav lahko različni in s tem tudi kategorizacija invalidnosti in pravice, ki izhajajo iz tega naslova.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/5, 203, 203/1, 406.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja – pokojninska osnova – zavarovalna doba s povečanjem – plačilo prispevkov
Tožnik v socialnem sporu ne more uveljaviti obstoja delovnega razmerja pri drugi (slovenski) pravni osebi – z zatrjevanjem, da njegov status ni bil spremenjen in je bil vseskozi kot delavec pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas - še zlasti ne, če je to neuspešno že uveljavljal v delovnem sporu.
Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan.
V zavarovalno dobo s povečanjem je mogoče všteti le čas dejanskega opravljanja posebno težkih in zdravju škodljivih del.
ZZVZZ člen 12, 23, 63, 64, 65. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133, 133/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - povprečna cena zdravstvenih storitev
Povprečna cena nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji predstavlja ceno, ki se oblikuje v skladu z izhodišči iz 63. člena ZZVZZ ter z upoštevanjem cen programov in storitev po pogodbah iz 65. člena ZZVZZ, saj ta predstavlja tudi ceno, ki je krita z obveznim zavarovanjem, katerega nosilec je tožena stranka (tretji odstavek 12. člena ZZVZZ). Tako povprečne cene v skladu z določbo drugega odstavka 133. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more predstavljati cena, ki bi jo na primer UKC v Ljubljani za iste storitve zaračunal samoplačniku (za kar se zavzema tožeča stranka), temveč gre za (povprečno) ceno, ki je krita tudi z obveznim zavarovanjem.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 254.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi – zakonski znaki kaznivega dejanja - namen
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi, temveč na opis dejanja – ta opis mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja, saj sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za izredno odpoved, na katere se ni skliceval že delodajalec. Navedeno ne pomeni, da delodajalec dejanske podlage v zvezi z odpovednimi razlogi v sodnem postopku ne bi mogel dokazovati tudi z drugimi - naknadno ugotovljenimi dejstvi oziroma dokazi, ki ta dejstva potrjujejo.
Zaradi vedenja o fiktivnih poslih, računih in nakazilih, kar izhaja iz objektivno ugotovljenih dejstev o tožnikovem položaju, naravi in vrsti poslov, nikakor ni mogoče izključiti njegovega namena (oziroma ravno nasprotno) tako glede pridobitve premoženjske koristi nekomu drugemu (v skladu z 244. členom KZ - pri tem ni pomembno, da tretja osebe, ki je pridobila premoženjsko korist po dvigih denarja iz računov v Avstriji, ni bila točno ugotovljena, saj je bil očiten namen takšnega poslovanja prav pridobitev takšne koristi) niti namena izogniti se plačilu davka s strani tožene stranke s krivimi podatki o dohodkih oziroma stroških (v skladu z 254. členom KZ).
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
Nelogično bi bilo, da bi ZDR zaradi vsebinsko enake kršitve delavca sankcioniral le zlorabe, storjene v času odsotnosti in povezane s poškodbo ali boleznijo delavca, zlorabe zadržanosti z dela zaradi nege otroka pa ne; torej da bi bile prav te zlorabe povsem izvzete. Pri tem je treba upoštevati namen upravičene odsotnosti delavca, ki ima odobren bolniški stalež zaradi nege otroka. Ta namen je v tem, da delavec skrbi, varuje in neguje otroka, ki to nego potrebuje. V kolikor delavec v tem obdobju ni ob otroku in je odsoten, ker opravlja pridobitno delo, pa je jasno, da otroku ne nudi potrebne nege – tj. nege zaradi katere mu je bila sploh odobrena bolniška odsotnost in zaradi katere dela pri delodajalcu ni opravljal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Razumnega dvoma v nevtralnost prvostopenjskega sodišča tožnik ni vzbudil, zato je njegov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi neutemeljen.
ZDR člen 35, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – socialno varstveni zavod – nedopustno vedenje proti varovanki – prekluzija navajanja – meje revizijskega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Za zavod, v katerem se skrbi za ljudi, ki težje skrbijo sami zase, je zelo pomemben odnos zaposlenih do oskrbovancev, saj varovanje oziroma oskrba predstavljata ključno dejavnost zavoda. Če se v tem odnosu odkrije nedopustno vedenje zaposlenih proti varovancem, je lahko porušeno zaupanje v zavod, ki temelji na („poslovnem“) ugledu varovancem prijazne institucije.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče je presodilo, da ni okoliščin in interesov, ki bi utemeljevale nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja, ker tožnik ni kršil delovnih in pogodbenih obveznosti, ki naj bi imele znake kaznivega dejanja. To dejstvo pa ni relevantno, saj je ugotovitev, da kršitev ni podana oziroma da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, sploh pogoj za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
Pri odločanju o sodni razvezi po drugem odstavku 118. člena ZDR mora sodišče presoditi, ali je glede na medsebojne odnose nadaljevanje delovnega razmerja med strankama še mogoče. Pogodbo o zaposlitvi razveže, če oceni, da je zaupanje porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati.
Revizija je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od prejema odločbe prvostopenjskega sodišča.
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.
Revizija pravilno opozarja, da sodišči nista odločali o zakonitosti tiste in take odločbe, kakršna je bila predmet spora in o kakršni bi morali odločati v skladu s 63. členom ZDSS-1, to je o dokončni odločbi o zavrženju predloga za obnovo postopka. S takim postopanjem toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem o njeni odločitvi, ki jo je tožnica izpodbijala v sodnem postopku.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – enotna kazen
S tem, ko je sodišče pri izreku pogojne obsodbe v izpodbijani sodbi upoštevalo s sodbo drugega sodišča izrečeno kazen šest mesecev zapora kot pogojno, čeprav mu navedena kazen ni bila določena v okviru pogojne obsodbe in izreklo (tudi sicer nepravilno, ker je enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo) enotno kazen, je storilo kršitev po 5. točki 372. člena ZKP.