ZPP člen 182, 182/3, 188, 370, 370/3. ZOR člen 502, 504.
razlogi za revizijo – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – delni umik tožbe – trditvena in dejanska podlaga sodb nižjih sodišč – stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari – zahteva za znižanje kupnine – kondikcijski zahtevek
Umik tožbe je lahko tudi delen, saj lahko stranka tožbo umakne le v določenem delu, o ostalem delu tožbe, ki ni bil zajet z delnim umikom, pa mora sodišče odločati (prim. drugi odstavek 2. člena ZPP). Enako velja za primer, ko stranka v tožbi objektivno kumulira več tožbenih zahtevkov na način, ki ga omogoča tretji odstavek 182. člena ZPP (eventualna kumulacija zahtevkov), med postopkom pa tožbo umakne v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek in katerega (katere) od več podrejenih tožbenih zahtevkov.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) – nepremičnina v družbeni lastnini - lastninjenje – imetništvo pravice uporabe
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini in v 3. členu določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov. Ker je bila ob uveljavitvi tega zakona na spornih parcelah vpisana pravica uporabe na toženko, je ta postala lastnica spornih parcel na podlagi zakona.
Družbena lastnina ni bila lastninska kategorija, temveč je temeljila na pravici do dela z družbenimi sredstvi (10. člen ZZD). Po 243. členu ZZD so imele družbene pravne osebe pravico sklepati samoupravne sporazume in pogodbe, s katerimi so razpolagale z družbenimi sredstvi, ki pa so morali biti v pisni obliki, sicer so bili nični (246. člen ZZD). Zato bi morala tožnica dokazati pravico uporabe na spornih nepremičninah z listinami. Družbena sredstva so lahko prehajala iz ene TOZD v drugo tudi na podlagi statusnih sprememb, vendar morajo obstajati listinski dokazi o prehodu premoženja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja med izrekom in razlogi – hišna preiskava
Odredba o hišni preiskavi obsega poleg dovoljenja za vstop v samo stanovanje oziroma druge prostore, dovoljenje za samo opravo hišne preiskave in le za veljavnost slednjega dela je predpisana obligatorna navzočnost dveh polnoletnih prič.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je ena od tožencev sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti je omejeno samo na preizkus tistih kršitev (materialnega oziroma procesnega) zakona, na katere se (določno in obrazloženo) sklicuje vložnik v svoji zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP).
gradbena pogodba – gradnja v skladu s projetkno dokumentacijo – odklon od projektne dokumentacije - prevzem objekta – plačilo opravljenih del
Toženca trdita, da zato, ker tožnica ni izdelala PZI projekta, po izvršenih delih ni bil mogoč tehnični prevzem, vendar je sodišče ugotovilo, da sta se v hišo vselila, kar pomeni, da sta s tem konkludentnim dejanjem prevzela objekt. S tem je tožnica kot izvajalka pridobila pravico do plačila za opravljeno delo, saj ni mogoče pričakovati, da bi zaradi določenih nepravilnosti, ki sta jih povzročila toženca, zastonj, oziroma brez plačila zadnje situacije prišla do hiše, v kateri stanujeta.
ustna pogodba - posojilna pogodba – najem kredita za drugega
Pravna podlaga tožničinega zahtevka je (odplačna) ustno sklenjena posojilna pogodba, s katero se je toženka tožnici zavezala, da bo namesto nje bankam odplačevala mesečne anuitete in ji na takšen način vrnila posojena denarna sredstva.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – dopuščena revizija - odstop od sodne prakse
Stanovanjski blok, v katerem je v relevantnem obdobju od 16. 10. 2005 do konca marca 2008 prebivala tožnica, je od ceste oddaljen 5 do 6 metrov, v tem obdobju pa je bila tožnica kot upokojenka praktično ves čas doma. Tožnica je prebivala v podstrešnem stanovanju, katerega balkonsko okno gleda na cestno stran, kjer se nahaja eno najožjih prometnih „grl“ v Gornji Radgoni.
mednarodna zaščita – pospešen postopek – splošna neverodostojnost prosilca - informacije o stanju v izvorni državi - zatrjevana subjektivna ogroženost
S tem, ko je tožena stranka oprla svojo odločitev tudi na določbo tretjega (prej četrtega) odstavka 22. člena ZMZ, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, je nepravilno uporabila materialno pravo.
mednarodna zaščita - resna škoda - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite - preganjanje zaradi veroizpovedi - oboroženi spopadi
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca po določbi 2. člena ZMZ.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožniku v primeru vrnitve v zvezno državo Imo States ne grozi, da bo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo opredeljuje 28. člen ZMZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – primerljivi delavci
Glede na dejansko ugotovitev, da so v F. Č. ostali zaposleni delavci, ki so v primerjavi s tožnikom dosegli nižje število točk tako pri uspešnosti kot pri kumulativnem številu točk po vseh treh kriterijih, revident ni uspel dokazati utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Revident niti v pisnem Programu niti v tem delovnem sporu do konca postopka na prvi stopnji ni zatrjeval, da bi kot trajno presežne delavce v zadevnem obratu predvidel le delavce na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, prav primerjavo med vsemi delavci pa je izpostavila vodja kadrovske službe revidenta.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005074
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in upravnih organih člen 20. ZPP člen 367, 374.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjski spor – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost – razlika v plači
Tožnik je kot vrednost spornega predmeta že v tožbi določil 2.000,00 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa - delo v diplomatskem predstavništvu v tujini - delo na predstavništvih RS v tujini
Ker je bilo plačilo za delo v podaljšanem delovnem času na podlagi določb ZZZ-1 upoštevano že pri določitvi višje osnovne plače za čas dela v veleposlaništvu, tožnik do posebnega plačila nadurnega dela ni bil upravičen.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 169, 169/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela – obveščanje o odsotnosti – (ne)upravičenost odsotnosti – dolžnost obveščanja – zmožnost obveščanja
(Ne)upravičenost odsotnosti pri obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni relevanten dejavnik, saj je že iz jezikovnih okvirov te določbe razvidno, da neupravičenost odsotnosti z dela v njej ni vsebovana. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni, ki je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno.
Ker sta sodišči izhajali iz predpostavke, da sporočanje odsotnosti ni odločilno ob sklepu, da tožnik ni bil neupravičeno odsoten, nista presojali, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožniku preprečevale, da bi sporočil svojo odsotnost. Te morajo biti takšne (subjektivne oziroma objektivne) narave, da iz njih izhaja tožnikova (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času, hkrati pa se jih ne sme zamenjevati s samo dolžnostjo obveščanja, ki je glede na dejanske ugotovitve nedvomno podana.
Ob prepričljivih ugotovitvah imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi mnenji in izvidi o zdravstvenem stanju tožnika v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da tožnik ni bil začasno nezmožen za delo v okviru omejitev in v delovnem času kot invalid III. kategorije invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3005151
ZPP člen 45, 108, 180, 180/2, 377.
zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožnik v tožbi svojega denarnega zahtevka po višini ni določno opredelil, hkrati pa v tožbi tudi ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje v smislu določb 45. člena in 108. člena ZPP ni zahtevalo poprave tožbe, tožena stranka pa take napake v postopku ni pravočasno grajala. Zato revizijsko sodišče šteje, da vrednost spornega predmeta v zadevi ni bila ugotovljena. Naknadni enostranski izračun na podlagi nedoločnega izreka pravnomočne sodbe se pri tem ne more upoštevati.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. ZPP člen 367, 374.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjski delovni spor - razlika v plači
Tožnik uveljavlja plačilo razlike v bruto plači med dejansko izplačano plačo in plačo, izračunano z upoštevanjem količnika 6,00 v višini 7.614,36 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost zahtevka ne presega 40.000 EUR, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo.
Kadar sodišče oceni, da so ugovori strank zoper izvedensko delo neutemeljeni in da je torej mnenje izvedenca jasno, razumljivo in logično oziroma da so bile pomanjkljivosti ali dvom odpravljene z dodatnim zaslišanjem izvedenca, postavitev novega izvedenca ni potrebna.