ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi(2002)standard 21, 21-12.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodkov pravnih oseb – verodostojna knjigovodska listina – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – stroški drugih storitev – obrazloženost zahteve za opravo glavne obravnave
Odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO-1.
Revident zgolj s tem, da je v tožbi kot dokaz navedel zaslišanje dveh oseb, ni zadostil kriteriju, da mora biti zahteva za opravo glavne obravnave oziroma za izvajanje dokazov obrazložena. Revident bi namreč moral s stopnjo verjetnosti utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov.
pripor – odreditev pripora - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - nujna preiskovalna dejanja - navzočnost obdolženca - obvestilo o preiskovalnih dejanjih – pravice obrambe – zaslišanje oškodovanca – obvezna formalna obramba - uporaba svojega jezika v postopku – predkazenski postopek – presoja pritožbenih navedb
Smisel določb o obvezni formalni obrambi po prvem in drugem odstavku 70. člena ZKP (prvo zaslišanje) se razteza na zaslišanje obdolženca, ne pa na zaslišanje oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0015083
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 380, 380/2. OZ člen 3, 4, 5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054, 1054/2, 1059.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - načelo vestnosti in poštenja - poravnava - ravnanje v nasprotju z moralo - nedopustna kavza - pravna narava dogovora med zavarovancem in zavarovalnico - pravna podlaga dogovora - odpoved pravici do višje odškodnine - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - omejitev pogodbene svobode
Ob ugotovitvi, da sklenjeni dogovor z dne 9. 1. 2002 nima podlage (kavze), ki pritiče pogodbi o poravnavi, v okviru domneve iz tretjega odstavka 39. člena OZ ni mogoče domnevati obstoja kakršnekoli druge pogodbene podlage (npr. darilne).
Upoštevaje vsebino sklenjenega dogovora revizijsko sodišče zaključuje, da je bil pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje navedenega dogovora bi privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.
Na ničnost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (92. člen OZ), zato tudi ni pomembno, ali se je tožnik nanjo izrecno skliceval. Zadostuje, da so bile zatrjevane in ugotovljene tiste dejanske okoliščine, ki omogočajo ugotovitev ničnosti.
posojilna pogodba – lex commisoria – zavarovanje obveznosti iz posojilne pogodbe - prodajna pogodba – pogodba o posredovanju - ničnost
Ker je bil s pooblastilom in pogodbami, ki so predmet presoje, dosežen učinek, enak določbi 69. člena ZTLR, v njih pa ni bilo določb, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz navedene zakonske določbe, je stališče izpodbijane sodbe, da sta pooblastilo in kupna pogodba nični, pravilno.
nacionalizacija premičnih v lasti tujcev - cona B STO - priposestvovanje nepremičnine pred nacionalizacijo - učinki pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti – pravica do sodelovanja tretjih oseb v postopku – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic je pokazal, da se ni mogoče izogniti položajem, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes). V tem primerih je zato nujno uveljaviti procesna sredstva, ki tretjim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je treba bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvi pravdi, bodisi, da jih sodba, izdana v tej pravdi, ne bo zavezovala v drugi pravdi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - vodstvo glavne obravnave - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane – zaslišanje obtoženca – postavljanje vprašanj obtožencu
Za odločitev ali gre za kršitev postopka ali ne, je odločilno, kako je postopek dejansko potekal, ne pa, kaj je zapisano in ni bilo realizirano (obtoženec je bil odstranjen iz sodne dvorane le za toliko časa, za kolikor je sodišče obravnavo prekinilo).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – vodja strojepisk na pristojnem sodišču kot zakonita zastopnica stranke – manjše sodišče
Okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnega upnika zaposlena na sodišču, ki je v danem primeru sicer stvarno in krajevno pristojno za odločanje o predlogu upnika, je – upoštevaje tudi dejstvo, da gre po številu zaposlenih za relativno majhno sodišče – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 8, 212, 213, 378. ZOR člen 1003, 1013, 1016.
posojilo - poroštvo – porok in plačnik – izpolnitev obveznosti
Sodišči sta upoštevali sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2005 z dne 14. 4. 2006, s katero je bil tožbeni zahtevek posojilodajalca zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da z navedeno sodbo ni bil zavrnjen tisti del zahtevka posojilodajalca proti tožencu, katerega je tožnica kot porok poplačala, ampak zahtevek za plačilo ostale terjatve, ki v sodni poravnavi med njim in tožnico ni bil zajet. Zato revizija zmotno zatrjuje, da je z navedeno sodbo pravnomočno odločeno, da terjatev posojilodajalca proti tožencu kot glavnemu dolžniku ne obstaja ter da je tudi tožnica ni bila dolžna plačati.
Toženec se neutemeljeno sklicuje na 1016. člen ZOR, saj ni izkazal utemeljenosti ugovorov, s katerimi bi lahko zavrnil zahtevek posojilodajalca. Zato za odločitev ni pomembno, ali ga je tožnica obvestila o sklenitvi sodne poravnave in o plačilu v njej dogovorjenih zneskov.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – obojestranska krivda – trčenje motorista in avtomobila – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine – strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Čeprav tožnik (voznik motornega kolesa) ni prilagodil hitrosti vožnje (ki pa je bila še vedno v okviru dovoljene) in tudi ni vozil čisto ob desnem robu cestišča (vendar po svojem voznem pasu), je po presoji revizijskega odločilni vzrok za nesrečo, da zavarovanec toženke (voznik osebnega avtomobila) ni vozil skrajno desno, torej po svojem voznem pasu. Zato je razmerje odgovornosti za konkretni škodni dogodek med tožnika in zavarovanca toženke pravilno porazdelilo v razmerju 40:60.
Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da bi morali slovenski organi pregona, po prejemu sporočila Interpola v Beogradu z dne 24.3.2005, da je podan utemeljen sum, da je B. B. na območju Srbije ponovno storil umor na grozovit način, in glede na podatke o njegovem načinu življenja, o njegovih značajskih lastnostih in vloženih kazenskih ovadbah, sprejeti odločitev, da je kljub temu, da odstop kazenskega pregona po srbskem pravu ni bil mogoč, zaradi varstva premoženja in ljudi v Republiki Sloveniji smotrno v skladu s 122. členom tedaj veljavnega KZ za kaznivo dejanje umora C. C. v Srbiji uvesti kazenski postopek tudi v Sloveniji in predlagati odreditev pripora (202. člena ZKP). Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi ni bilo nobenih okoliščin, zaradi katerih bi morali biti po 124. členu KZ izpolnjeni posebni pogoji za pregon. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje, da je bila, glede na vse zgoraj navedene okoliščine, smotrnost takšnega postopka zaradi nujnosti odreditve pripora v obravnavanem primeru tako očitna, da ta opustitev organov pregona predstavlja takšen odstop od potrebne strokovne skrbnosti, da je njihovo ravnanje mogoče oceniti kot protipravno.
Upoštevajoč, da je bil B. B. zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja oboroženega ropa v priporu od 4.4.2005 do 1.12.2005 je pravilna ocena sodišče druge stopnje, da bi bil tudi pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora na grozovit način zagotovo podaljšan do zaključka kazenskega postopka, s tem pa bi mu bilo preprečeno, da bi ponovno moril, kar je nenazadnje tudi namen tega instituta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014859
ZOR člen 132. ZPP člen 380, 380/2.
kondikcijski zahtevek – pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih – razdrtje pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava
Revizija je utemeljena v delu, v katerem navaja, da sodišče druge stopnje nima razlogov glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka najkasneje s pozivom na podpis kreditne pogodbe razdrla investicijsko pogodbo in zahtevala vračilo svojega vložka, kar je bistveno vprašanje za pravilno uporabo materialnega prava.
Materialnopravno pojmovanje, da je glede izpolnjevanja pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN pomembno le, da ne gre za fiktivno (torej v celoti navidezno) zaposlitev, je po mnenju Vrhovnega sodišča nepravilno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZASP člen 149, 149/1-3, 150, 150/1, 189, 189/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
dovoljena revizija - pravo intelektualne lastnine – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – postopek izdaje dovoljenja – začasno dovoljenje – pomembno pravno vprašanje - položaj stranke
Po presoji Vrhovnega sodišča določba 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP ni podlaga za priznanje pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje dovoljenja po 149. členu ZASP kolektivni organizaciji, ki je imetnica začasnega dovoljenja na podlagi prehodne določbe tretjega odstavka 189. člena ZASP. Po citirani določbi (189. člen) lahko Urad namreč začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje določenih pravic izda pravni osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz 149. člena tega zakona, če se v enem letu od uveljavitve ZASP ne ustanovijo ustrezne kolektivne organizacije, v začasnem dovoljenju pa določi rok in pogoje za začasno kolektivno uveljavljanje pravic. Določba 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP pa se po presoji Vrhovnega sodišča nanaša samo na že izdana „trajna“ dovoljenja, izdana na podlagi določb 146. do 150. člena ZASP.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na vso pravno relevantno problematiko, povezano z nekoliko preoblikovanim in v dobršni meri kazuistično zastavljenim vprašanjem v predlogu za dopustitev revizije, je bilo v razlogih sodb sodišč prve in druge stopnje odgovorjeno v skladu z že zavzetimi stališči v doslej oblikovani sodni praksi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – ponoven predlog za delegacijo pristojnosti – nedovoljen predlog – zavrženje predloga
Tožnik s takojšnjo ponovitvijo predloga, iz katerega ni mogoče izluščiti drugega razloga od tega, ki je bil že obravnavan, ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti.
dovoljena revizija - denacionalizacija – podjetje – obseg podržavljenega premoženja – terjatve, ki niso zajete v zapisnikih, sestavljenih ob podržavljenju – breme dokazovanja – dokazni standard
Ko gre za denacionalizacijo podjetja, podržavljenega na podlagi ZNZGP, se obseg podržavljenega premoženja ugotavlja po aktih o podržavljenju oziroma po zapisnikih, sestavljenih ob odvzemu premoženja. S tem je določen tudi obseg denacionalizacije, saj je le podržavljeno premoženje predmet denacionalizacije po določbah ZDen. Breme dokazovanja, da je bil predmet podržavljenja še drugo premoženje, ki ni izkazano na naveden način, pa nosi vlagatelj zahteve za denacionalizacijo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja – opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora opis zakonskega znaka resne grožnje v izreku sodbe določno opredeliti ravnanje storilca, da je iz vsebine izrečenih besed ali konkretizacije opisanih kretenj, mogoče objektivno sklepati na ogrožanje varnosti oškodovanca. Na vsebino in pomen ravnanj storilca ni mogoče sklepati le iz opisanih občutkov ali ravnanj drugega (oškodovanca).