ZRLI člen 50, 52, 52/4, 53b, 53b/3. ZVRK člen 1, 1/3, 3, 3/1, 3/2, 3/6, 4, 4/1, 17, 17/3. ZVS člen 2, 4, 4/1, 8. URS člen 3, 7, 39, 41, 42, 44, 90. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
referendum - zakonodajni referendum - ugotovitev izida glasovanja - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - javni zavod - verska skupnost - zdravniška organizacija - svoboda izražanja - ločitev države od verskih skupnosti - informiranje volivcev - pravica do informiranosti - poštenost referendumskega postopka - vpliv na referendumski izid
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid.
Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora.
Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji.
Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
zavarovalništvo - prisilna likvidacija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da Agencija za zavarovalni nadzor ob izvrševanju pristojnosti skupščine zavarovalnice niti v ZZavar-1 niti v ZGD-1 nima pooblastila za sprejem odločitve, da zavarovalnica v prisilni likvidaciji deluje dalje?
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da bi morala imeti Agencija za vsebinsko presojo pogojev za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izrecno zakonsko pooblastilo?
ZOsn člen 34, 34/1, 69, 69/5, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
ponavljanje razreda - šolsko leto - temporarna odločba - izpodbojna tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Odločitev učiteljskega zbora, da učenec ponavlja posamezni razred, se lahko nanaša le na šolsko leto, ki sledi šolskemu letu, v katerem učenec ni dosegel standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, oziroma je bil ob njegovem zaključku negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Ker šolsko leto traja od 1. 9. do 31. 8. (prvi odstavek 34. člena ZOsn), takšna odločitev pravno učinkuje le do 31. 8. šolskega leta, za katero je bila sprejeta.
V obravnavani zadevi je učiteljski zbor 18. 6. 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. 9. 2023 do 31. 8. 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. 9. 2024 do 31. 8. 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. 12. 2025 izdalo izpodbijani sklep o zavrženju izpodbojne tožbe, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper sklep - pritožba v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - nedovoljena pritožba
Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1.
zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - tek roka
Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
ZKP člen 420, 420/1, 420/1-1, 420/1-2, 420/1-3, 487.
zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, izdano v kazenskem postopku proti mladoletniku - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - kršitev zakona - preizkus vzgojnega ukrepa
V postopku proti mladoletnikom se zahteva za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 487. člena ZKP lahko vloži tako v primeru, če je bil s sodno odločbo prekršen zakon (to je iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP) kot tudi, če je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kakšen vzgojni ukrep. Kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tudi v postopku proti mladoletnikom izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), to je navajanje pomislekov, da odločilna dejstva na katerih neposredno temelji uporaba zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena. Ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se - enako kot pri obravnavi polnoletnih storilcev kaznivih dejanj - Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere konkretizira tako, da je mogoč vsebinski preizkus njihove utemeljenosti.
merilo skrajne skrbnosti - standard obrazloženosti - padec na poledenelem cestišču - odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nepopoln predlog - podpis vloge - podpis - nepodpisan predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer ta ni podpisan s strani pooblaščenca. Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - čas vložitve predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ugoditev predlogu
Nasprotna udeleženka je zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru kot sodnica in razporejena na pravdni oddelek.
Okoliščina, da je ena izmed strank na razpravljajočem sodišču zaposlena kot stranka postopka, predstavlja razlog za prenos pristojnosti, ker bi bil sicer omajan videz nepristranskega sojenja.
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - začasne odredbe za varstvo koristi otrok - nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZPP v prvem odstavku 384. členu določa, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z (včasih tudi pred) "glavnim" postopkom in v katerem (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča - hitrost postopka - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Prva toženka ni zaposlena na sodišču kot sodni funkcionar. Res je sicer, da Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Vendar prva toženka ni zaposlena na pravdnem oddelku tega sodišča, kjer se zadeva obravnava, dalje ne gre za spor, ki bi bil zaupne, osebne narave in končno gre za odločanje o tožbi zaradi motenja posesti s hkrati vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe. Gre torej za postopek, ki mora biti po svoji naravi hiter, postopek po 67. členu ZPP pa ga zavlačuje. Predlagajoče sodišče predloga vsebinsko ni podrobneje konkretiziralo, tožeča stranka pa v tožbi tudi ni izrazila dvoma glede nepristranskosti sodišča, čeprav je nasprotna stranka tista, ki je zaposlena na tem sodišču.
ZDoh-2 člen 132, 132/2. ZDoh-2V člen 25. URS člen 2.
dopuščena revizija - prava in neprava retroaktivnost - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna stopnja - zavrnitev revizije
Po presoji Ustavnega sodišča v zvezi s predvidljivostjo sprememb velja, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati na spremembe in razvojna gibanja družbe ter se jim prilagajati. Nespremenljivosti sistemske ureditve še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju.
Iz javno objavljenega predloga ZDoh-2V izhaja, da se s to novelo zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ker gre za protiukrepe razbremenitve dohodkov iz dela oziroma prestrukturiranje davčnih bremen (poglavja 1.2., 2.3. in 3.1.1). Navedeno je vsekakor mogoče šteti za ustavno dopusten javni interes, ki se - kot navaja tudi Ustavno sodišče - lahko spreminja v relativno kratkem času, če tako presodijo pristojni organi zakonodajne in izvršilne oblasti, ki določajo politike na tem področju in imajo za to razumne razloge.
ZPP člen 70, 70-6, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 360. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - epidemija - nepremagljive ovire - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - disciplinska sankcija - odločba o sankciji - odprava disciplinske odločbe - zakonitost sankcije - trener košarke - akt zveze društev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Sodna praksa je enotna, da je lahko videz nepristranskosti okrnjen, če je sodnik pristojnega sodišča stranka postopka (ne glede na vrsto postopka). Navedeno velja tudi za upokojenega sodnika. Pri tem je treba upoštevati neko razumno dolžino obdobja od upokojitve. Dlje časa kot je preteklo od upokojitve, bolj je zbledela sodnikova povezava s sodiščem in s tem tudi tehtnost razloga za delegacijo. V konkretni zadevi od sodničine upokojitve ni poteklo toliko let, da bi omenjena povezava lahko zbledela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00091904
SPZ člen 77, 78. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
postopek za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - tožba na ugotovitev lastninske pravice - res iudicata - zavrnitev predloga za dopustitev revizije