ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev brez dovoljenja zgrajenega objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja na lastne stroške
Tožena stranka (Republiški urbanistični inšpektorat) je utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo urbanističnega inšpektorja o odstranitvi steklene stene in vhodnih vrat na skupnem hodniku po 3. odstavku 74. člena ZUN, ker tožeča stranka v predpisanem enomesečnem roku po prejemu ustavitvene odločbe ni zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora, da tožeča stranka kot kupec tudi navedene stene in vrat ni bil nikoli investitor, saj je bil kot kupec stanovanja s to steno in vrati tudi zavezanec za pridobitev lokacijskega dovoljenja, če so bila dela (v zvezi s to steno in vrati) izvedena brez lokacijskega dovoljenja ali priglasitve del, tožeča stranka pa med ustavitvenim in konkretnim (odstranitvenim) inšpekcijskim ukrepom ni izkazala, da sta prodajalca stanovanja za sporna dela imela dovoljenje, čeprav ji je bila v upravnem inšpekcijskem postopku možnost, da to dokaže, dana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20323
ZKP 1994 člen 420, 420/2. KZJ člen 8, 8/2, 245, 245/1.
kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - neznatna družbena nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
1) Kršitev kazenskega zakona v obravnavanem primeru ni podana, saj so v dejanju, opisanem v izreku sodbe sodišča prve stopnje, podani vsi znaki kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po I. odstavku 245. člena KZ SFRJ/1976. Glede na to, da je obsojenec zaradi prodaje prenašal kar 5.280 gramov heroina, pa seveda ni mogoče pritrditi obsojenčevemu izvajanju o neznatni družbeni nevarnosti dejanja. Po določilu II. odstavka 8. člena KZ SFRJ/1976 ni bilo kaznivo le tisto dejanje, ki je imelo sicer z zakonom določene znake kaznivega dejanja, pomenilo pa je za družbo neznatno nevarnost zaradi majhnega pomena in če so bile posledice neznatne ali pa jih sploh ni bilo.
2) Obsojenec, ko uveljavlja ta razlog, v zahtevi le ocenjuje izpovedbi prič B.E. in M.P., torej izpodbija dokazno oceno sodišča. To pa pomeni uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa tudi po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Zakon o državljanstvu oseb na območju, priključenem po mirovni pogodbi z Italijo k FLRJ člen 1.
ugotovitev državljanstva - optant kot italijanski državljan - izjava o opciji kot javna listina
Če je opcijska izjava potrjena z odločbo, ki je javna listina in ki velja dokler obstaja, to pomeni, da državljanstvo bivše Jugoslavije ali Slovenije ni bilo pridobljeno, ko je optant ostal italijanski državljan.
Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je protipravnost zakonski znak kaznivega dejanja, torej tudi pri kaznivem dejanju tatvine, se mora storilec zavedati protipravnosti svojega ravnanja.
Ne glede na to, da je bila obnova ograje, ki jo je stranka opravila brez ustreznega dovoljenja, že končana, je urbanistični inšpektor še vedno dolžan in upravičen od stranke terjati, da v roku obnovo priglasi.
ZOR člen 141. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 105.
oderuška pogodba - stečajni upravitelj
Okoliščina, da je sporno pogodbo sklenil stečajni upravitelj, je za presojo te zadeve bistvena. Stečajni upravitelj je organ v stečajnem postopku (105. čl. zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela). Kot tak se ne more sklicevati na neizkušenost, lahkomiselnost in druge okoliščine, ki tvorijo subjektivni dejanski stan oderuštva po 141. čl. ZOR.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - postopek v gospodarskih sporih
Po 2. odst. 186. čl. ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. To je potrebno zaradi določbe 1. odst. 497. čl. ZPP ter 3. odst. 382 v zvezi z 488. čl. ZPP. Po teh določbah namreč revizije ni v gospodarskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega zneska, določenega v 497. čl. ZPP. Če tožnik ne navede v tožbi vrednosti spornega predmeta v skladu z navedenimi določbami, revizija ni dovoljena (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 v Poročilu o sodni praksi II/93).
I. Vsak, sicer običajen način izterjave (poplačila) obveznosti, lahko postane po stečajnem pravu neobičajen. Neobičajen način izterjave terjatve, ki je podlaga za domnevo iz 113. čl. ZPPSL je tisti način izterjave, katerega upnik pred izvršitvijo izpodbijanega pravnega dejanja ne bi mogel uveljaviti s tožbo.
II. Pravni posledici uspelega izpodbijanja po stečajnem pravu sta dve: 1./ izpodbito pravno dejanje izgubi samo pravni učinek, in še to samo proti stečajni masi, 2./ oseba, proti kateri je bilo izpodbito pravno dejanje storjeno, mora vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim dejanjem (4. odst. 116. člena ZPPSL). Nima pa uspelo izpodbijanje za posledico neveljavnosti pravnega posla. Ta ostane v veljavi.
Določba v pogodbi, po kateri si oseba od izkupička za blago, ki ji je bilo izročeno v prodajo, zadrži določen odstotek ter stroške, ki jih je imela s prodajo, preostali izkupiček pa izroči osebi, ki ji je blago izročila v prodajo, je mandatna pogodba. Takšna pogodba pa je tudi pogodba po 309. čl. ZOR.
ZOR člen 604, 605. Odredba o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
pogodba o delu - poziv na stavljanje ponudb po pogojih, navedenih v razpisu - javni razpis za izbiro izvajalca - izpolnjevanje razpisnih pogojev
I. Če je v razpisu zahtevano dokazilo sestavni del ponudbe, je njegova predložitev eden od elementov za ocenitev, ali ponudba izpolnjuje razpisne pogoje. Naknadna predložitev manjkajočega dokazila je sprememba oddane ponudbe.
II. Ne drži revizijska trditev, da se osnovni način komuniciranja med udeleženci pravdnega postopka izvaja z vlogami. Vloge so v pravdnem postopku samo sredstvo, s katerim stranke povedo, katera dejstva bodo na naroku zatrjevale (3. odst. 299. člena ZPP).
Odškodninska odgovornost tožene stranke bi temeljila na določilu 274. čl. zakona o izvršilnem postopku, oziroma pravnem pravilu, vsebovanem v par. 343 prejšnjega izvršilnega postopnika, po katerem mora upnik dolžniku povrniti škodo, prizadejano z začasno odredbo, za katero je ugotovljeno, da je bila neutemeljena ali da je upnik ni opravičil.
Posledica uspelega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ni prenehanje veljavnosti pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje nek pravni posel. Samo proti stečajni masi preneha učinkovati.
Priviligirano poplačilo lahko zahteva upnik samo iz posebne stečajne mase, na kateri je pridobil ločitveno pravico.
ZPP (1977) člen 187, 187/2. ZPPSL člen 127, 127/2.
napotitev na pravdo - pravni interes - izpodbijanje pravnih dejanj
Pravdno sodišče ne more odreči pravnega varstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa stranki, napoteni na pravdo, kajti napotitveni sklep tak interes predpostavlja. Sklep o napotitvi na pravdo ima pomen za odločitev v postopku, v katerem ni mogoče odločati o sporih, ki se rešujejo v pravdnem postopku. V obravnavanem primeru se napotitveni sklep sklicuje na drugi odst. 127. čl. ZPPSL, torej na posebni predpis, zaradi česar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati (2. odst. 187. čl. ZPP).
pridobitev stanovanjske pravice - uporaba ene sobe - uporaba določb ZSR
I. Revizijsko sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da je treba zahtevek zavrniti že iz razloga, ker pozitivna zakonodaja ne ureja več stanovanjskega razmerja in stanovanjske pravice. Predmetna tožba je bila vložena dne 20.9.1989, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 158.čl. Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) se spori, sproženi pred uveljavitvijo novega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih. Čeprav je bil tožnikov tožbeni zahtevek prilagojen določbam prejšnjega ZSR, je omogočal presojo sodišča o tožnikovih pravicah po tem zakonu, le izrek sodbe bi bilo treba prilagoditi določbam novega zakona, tako da bi se ugotavljal obstoj pravic ob uveljavitvi novega zakona, kar bi v primeru utemeljenosti zahtevka lahko storilo tudi sodišče samo.
II. Pritrditi pa je treba sodišču druge stopnje, da tožnik z uporabo ene sobe na stanovanju ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, ne glede na to, če je bila njegova vselitev zakonita ali nezakonita.
Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen AK 92 člen 4, 4-2.
kasko zavarovanje - zavarovanje za škodo povzročeno po divjadi - vzročna zveza
Po splošnih zavarovalnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska AK 92, ki pridejo v poštev pri zavarovalni pogodbi med strankama, je kombinacija "D" (za katero je bil zavarovan tožnik) iz 4.čl. vsebovala škodo, ki nastane na motornem vozilu z neposrednim dotikom divjadi. Tožena stranka s sklicevanjem na to določbo pogojev odklanja plačilo škode, kolikor ta po njeni oceni presega škodo na mestu neposrednega stika divjadi z vozilom. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da obstaja med dotikom srne in končnimi posledicami vzročna zveza, ki ni bila z ničimer pretrgana. Ob ugotovitvi, da je bil v konkretnem primeru dotik divjadi edini vzrok za vso tožniku nastalo škodo, ne da bi kakorkoli prišel do izraza faktor tožnikove volje in njegovih dejanj, ne more biti dvoma, da tožena stranka odgovarja tožniku v celoti.
V postopku odpovedi prebivanja tujcu je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato ni mogoče zahtevati varstva te pravice še po 66. oz. 67. členu ZUS, ker je to zagotovljeno samo v primeru, če ni drugega sodnega varstva.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - določitev imetnika pravice uporabe stanovanja
Pravna podlaga za materialnopravni preskus izpodbijane pravnomočne odločbe so določbe ZSR, ki jih je treba uporabiti po določbi 158. člena SZ, ker se je nepravdni postopek v tej zadevi začel še pred uveljavitvijo SZ. Dejanska podlaga za ta preskus so edinole dejanske ugotovitve, ki so vsebovane v izpodbijanem sklepu - ne pa kakršni koli dokazni podatki v spisu, posebej ne tiste dokazne listine, ki jih je predlagatelj (v novih izvodih) priložil reviziji.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - deljena odgovornost (deljena krivda) - običajna in profesionalna skrbnost
I. Tožnikovo (gostovo) ravnanje je treba ocenjevati po pravilih povprečne skrbnosti, medtem ko je ravnanje drugega toženca (redarja v diskoteki) treba ocenjevati s strožjimi pravili profesionalne skrbnosti, ker je šlo za ravnanje pri opravljanju poklica, katerega vsebina je mdr. tudi strogo obvladana uporaba telesne sile.
II. Skaženost je pravni standard, ki ga uporablja sodišče na podlagi objektivno - v obravnavanem primeru z izvedencema medicinske stroke in na podlagi lastnega opažanja sodišča - ugotovljenih dejstev (o spremembi oškodovančeve zunanjosti) in ocene oškodovančeve subjektivne prizadetosti zaradi njih.
III. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3.odst. 22.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična.