imisije - prepoved imisij - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - glede na krajevne razmere običajna mera
S postavitvijo skladovnice desk v neposredno bližino oken stanovanjske hiše tožnic je prizadetim prostorom odvzeta osvetlitev, kar terja presojo po 5. čl. ZTLR in ukrepanje po dol 42. čl. ZTLR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Iz navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno naredili zaključek, da je izključno tožnica tista, ki toženi stranki onemogoča izpolnjevanje s pogodbo prevzetih obveznosti, s strani tožene stranke večkrat ponujeno ponovno skupno življenje pa brez predhodnega poizkusa že vnaprej odklanja (po ugotovitvah nižjih sodišč naj bi jo k temu podpihovali drugi ljudje), pri čemer svoje vnaprejšnje odklanjanje ponovnega skupnega življenja utemeljuje z obstojem v dosedanjih postopkih sicer neugotovljenega utemeljenega strahu pred tožencem in njegovimi ravnanji, ter z vnaprejšnjimi ocenami, da toženec v prihodnje ne bo ravnal tako kot obljublja in da tudi prevzetih obveznosti ne bo izpolnjeval. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč, tudi po mnenju revizijskega sodišča pogoji za razvezo sklenjene pogodbe (120. in 121. člen zakona o dedovanju) niso izpolnjeni.
I. Šele v času tožnikove prevzemne zamude je tožena stranka, in to kot izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, na zahtevo inšpekcijskih služb in policije, odpeljala v hrambo dano stvar iz Seče, pri čemer ni nepomembno tudi dejstvo, ki je bilo v postopku pred nižjima sodiščema tudi ugotovljeno, da je o tem, da je potrebno v hrambo dano stvar iz Seče odstraniti zaradi zahtev inšpekcijskih služb in policije, tožnika obvestila. Ob takem poteku dogodkov pa ne more biti nobenega pomisleka glede zaključka, da je bil tožnik tisti, ki je onemogočil vrnitev v hrambo dane stvari v kraju hrambe.
II. Položaj, zaradi katerega naj bi na prikolici nastajala v tožbi zatrjevana škoda, je tako ustvaril sam tožnik. Ker iz ugotovitev nižjih sodišč tudi ne izhaja, da je tožena stranka storila kakršnokoli nedopustno ravnanje, ki bi lahko imelo za posledico nastanek zatrjevane škode, je bil materialnopravno pravilno zavrnjen tudi zahtevek za povrnitev škode (nedopustnost ravnanja je eden od temeljnih pogojev odškodninske odgovornosti).
obračun carine - plačilo na podlagi poroštvene izjave
Prevoznik je bil oproščen plačila varščine za carino in druge uvozne davščine zaradi dane poroštvene izjave tožeče stranke, da bo plačala vse uvozne dajatve, če blago ne bo predano namembni carinarnici na carinjenje. Zato je na tej podlagi tožeča stranka neposredno zavezana za plačilo carine in drugih uvoznih davščin.
Zakon o denacionalizaciji ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe pravni nasledniki upravičenca, zato ti tudi ne morejo zahtevati odškodnine v postopku denacionalizacije. Upravni organ v takih primerih ni pristojen, da bi odločil z upravno odločbo, zahtevo bi moral zavreči na podlagi 66. člena v zvezi s 25. členom ZUP.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86). Ugovorov, ki se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ni mogoče upoštevati. Ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo je mogoče uveljavljati pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo) je namreč potrebno v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Če je tožnica prenehala uporabljati sporno pot že leta 1972, gre za dejansko stanje, ki zahteva uporabo 3. odstavka 58. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Po tej določbi služnost preneha, če se ne izvršuje v času, ki je potreben za njeno priposestvovanje.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pridobitev solastninske pravice - načelo dobre vere pri zemljiško knjižni pridobitvi lastninske pravice
Solastnik, ki je pridobil solastninsko pravico izvenknjižno (v konkretnem primeru z dedovanjem), lahko zahteva od zemljiškoknjižnega lastnika, da mu izstavi zemljiškoknjižno listino vse dotlej, dokler svoje solastninske pravice ne izgubi.
Če toženka ni bila v dobri veri v času vpisa v ZK na podlagi darilne pogodbe, solastninske pravice na spornem delu nepremičnine ni pridobila. Tožniki so, kljub sklenjeni darilni pogodbi in vpisu toženke na njeni podlagi v zemljiško knjigo, ostali solastniki v tistem obsegu, v katerem so nepremičnino podedovali.
hranilne vloge - vpis v knjižico - dokaz o vplačilu oziroma dvigu - dokazno breme
V 2. odstavku 1044. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določeno, da so vpisi v hranilno knjižico, ki so potrjeni s pečatom banke in podpisom pooblaščene osebe, v razmerju med banko in vlagateljem dokaz o vplačilih oziroma dvigih. To pomeni, da je banka tista, ki mora dokazati nasprotno. Ob zakonski domnevi o pravilnosti vpisa ni dovolj, da obstaja dvom o pravilnosti vpisa. Dvom je potrebno razlagati v korist vlagatelja, ker je banka strokovnjak in obenem tista stranka, ki narekuje pogoje poslovanja.
ZZVZZ člen 81, 82, 83, 106. Sporazum člen 11, 11/2-5.
zdraviliško zdravljenje
Za napotitev na zdraviliško zdravljenje v skladu z 81. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pristojna zdravniška komisija, ki je izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Če je zdravniška komisija druge stopnje ugotovila, da pri tožniku kot zavarovancu ni podana medicinska indikacija za stacionarno zdraviliško zdravljenje, in je zaradi tega tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za tako zdravljenje, je izpodbijana odločba pravilna in temelji na materialnih predpisih.
Po določbi 23. člena zakona o urbanističnem planiranju mora biti lokacijsko dovoljenje skladno z elementi urbanističnega reda. Če urbanistični red določa za nove objekte odmik 8 m od obstoječih objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja z elementi urbanističnega reda potrebno ugotoviti, ali se z lokacijskim dovoljenjem dovoljuje gradnja novega objekta, ali pa gre le za adaptacijo.
ukrep skrbstvenega organa - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - razlogi
Skrbstveni organ odloča zakonito, če pri dodelitvi otroka in po dokaznem postopku upošteva osnovno zahtevo o zagotovitvi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitvi za samostojno življenje in rast otroka.
Tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) ne more izdati sklepa o zavrženju strankine vloge za pridobitev slovenskega državljanstva po 68. členu ZUP, če iz upravnih spisov ne izhaja, da je bil v upravnem postopku stranki, ki živi v tujini, vročen poziv za dopolnitev njene vloge z dokazili v odrejenem roku prek Ministrstva za zunanje zadeve.