obračun carine - plačilo na podlagi poroštvene izjave
Prevoznik je bil oproščen plačila varščine za carino in druge uvozne davščine zaradi dane poroštvene izjave tožeče stranke, da bo plačala vse uvozne dajatve, če blago ne bo predano namembni carinarnici na carinjenje. Zato je na tej podlagi tožeča stranka neposredno zavezana za plačilo carine in drugih uvoznih davščin.
Zakon o denacionalizaciji ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe pravni nasledniki upravičenca, zato ti tudi ne morejo zahtevati odškodnine v postopku denacionalizacije. Upravni organ v takih primerih ni pristojen, da bi odločil z upravno odločbo, zahtevo bi moral zavreči na podlagi 66. člena v zvezi s 25. členom ZUP.
Če je tožnica prenehala uporabljati sporno pot že leta 1972, gre za dejansko stanje, ki zahteva uporabo 3. odstavka 58. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Po tej določbi služnost preneha, če se ne izvršuje v času, ki je potreben za njeno priposestvovanje.
Sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka (3. odst. 191. čl. ZPP) terja tudi presojo s stališča bistvenih sestavin vsebine tožbe (186. čl. ZPP). Tožnik mora namreč med drugim navesti tudi dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
zamuda upnika - položitev dolgovane stvari pri sodišču - depozit
Glede plačila v pravdi spornega zadnjega obroka kupnine sta obe sodišči ugotovili, da je bil dogovor med strankama, da ta znaša tolarsko protivrednost 5.000 DEM, obračunano po tečaju na dan plačila. Ugotovili sta tudi, da je tožena stranka ta znesek nakazala tožeči stranki 27.7.1991 po pošti, vendar ga je tožnica vrnila, ker je pričakovala plačilo kot za predhodne obroke, to je v DEM. Tožena stranka je nato denar imela doma.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da učinki izpolnitve niso nastopili, ter da je tožeča stranka po tem datumu prišla v upniško zamudo. Pri tem tožena stranka zmotno meni, da so s "hrambo denarja na svojem domu" nastopili pravni učinki, ki so značilni za sodno položitev dolgovane stvari (1. odstavek 327. člena ZOR).
vodovodne naprave - izgradnja vodovoda - družbena pogodba (societas) - priključitev na vodovodno napeljavo - dovoljenje solastnikov - komunalne dejavnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da gre med tožniki in drugimi investitorji, ki so združili delo in sredstva za dosego skupnega cilja - oskrbe z vodo, za razmerje, ki je po svoji pravni vsebini in opredelitvi še najbližje družbeni pogodbi v pomenu splošnih načel civilnega prava (societas; par. 1175 in nasl. ODZ). Vendar pa ni mogoče spregledati tudi posebnih razmerij, ki nastanejo med pogodbeniki tako zaradi namena združevanja kot tudi zaradi trajnosti razmerij, ki nastanejo z izgradnjo teh naprav.
Lastninskega režima nad tako gradbo, Zakon o komunalnih dejavnostih ne ureja. Zato je treba vsebino nastale solastnine in pravice solastnikov, kamor spada tudi njihovo soglasje, da se na gradbo priključi kdo tretji, ali da pride do zamenjave solastnikov, razlagati ob upoštevanju določb ZTLR (Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), Zakona o komunalnih dejavnostih in pogodbe, ki so jo investitorji podpisali.
uskladitev določil stanovanjske pogodbe z določili SZ - pravica do uporabe stanovanja po ZSR
156. člen zavezuje lastnika, da uskladi določila obstoječe pogodbe z določili SZ. Že prej sklenjena stanovanjska pogodba torej z uveljavitvijo SZ ni prenehala, lastnik pa po tej določbi tudi ni pridobil nobenih posebnih ugodnosti. Zakon določa, da je dolžan pogodbeno razmerje prilagoditi novemu zakonu.
Če pa je tako, je za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke pomembno, kakšno pogodbo je sklenil tožnikov pravni prednik s tožencema. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnikov pravni prednik tožencema s pogodbo o zamenjavi stanovanja z dne 15.11.1972 zagotovil stanovanjsko pravico do njune smrti.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Dohodek zakonca v času pridobivanja skupnega premoženja je pri ugotavljanju višine deležev na premoženju posebej upoštevan ob sicer enakih drugih prispevkih glede na določilo 2. odst. 59. čl. ZZZDR.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob naslednjih (splošnih) pogojih odškodninskega (civilnega) delikta:
- da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja;
- da je škoda sploh nastala;
- da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem;
- da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode.
Navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno, izpolnitev pogojev, razen temelja odgovornosti - krivde oziroma objektivne odgovornosti povzročitelja škode, - pa mora dokazati oškodovanec.
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uspela dokazati le, da ji je dne 9.7.1989 nastala škoda, ni pa uspela dokazati, da ji je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja tožene stranke (z udarci in brcami toženca).
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da toženi stranki F.Š. st. nudita pomoč in oskrbo le v prostorih, v katerih ima slednji služnostno pravico, v obsegu, ki je v III. točki izročilne pogodbe z dne 5.6.1991 dogovorjen in na način, ki ne odstopa od običajnega nudenja pomoči in oskrbe osebam, ki so zaradi starosti, bolezni, delovne nesposobnosti itd. nesposobne same skrbeti zase. Nudenja pomoči F.Š. st. na opisan način in s strani nižjih sodišč ugotovljenem obsegu zato, kot sta pravilno materialnopravno odločili tudi sodišči druge in prve stopnje, ni mogoče opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov v smislu določbe 1. odstavka 42. člena ZTLR.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 382/4, 392.ZD člen 120.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveza pogodbe - dovoljenost revizije - spor o preživljanju - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Ker gre za spor o pogodbi, ki vsebuje med drugim tudi dogovor o preživljanju, je po izrecni določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP revizija vselej dovoljena. Zato je revizija v tem delu dovoljena. II. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih kriterijev ni zanesljiva. Zato glede tega zahtevka tožnik nima pravice do revizije.
III. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, gre za spremenjene življenjske razmere na tožnikovi strani, ki so nastale v kratkem času po izročevalkini smrti. V tem času se pogodbenim strankam ni uspelo prilagoditi na nastale spremembe, in torej ne gre za odklanjanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke. Treba je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da na tako presojo razmer kaže tudi dejstvo, da tožnik ni zahteval izpolnitve pogodbe in nato razveze (v pomenu določila 120.člena Zakona o dedovanju, Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78), ampak zahteva razveljavitev pogodbe. Na podlagi ugotovljenih dejstev revizijsko sodišče nima pomislekov, da ni podlage za razveljavitev izročilne pogodbe.
Tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) ne more izdati sklepa o zavrženju strankine vloge za pridobitev slovenskega državljanstva po 68. členu ZUP, če iz upravnih spisov ne izhaja, da je bil v upravnem postopku stranki, ki živi v tujini, vročen poziv za dopolnitev njene vloge z dokazili v odrejenem roku prek Ministrstva za zunanje zadeve.
ukrep skrbstvenega organa - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - razlogi
Skrbstveni organ odloča zakonito, če pri dodelitvi otroka in po dokaznem postopku upošteva osnovno zahtevo o zagotovitvi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitvi za samostojno življenje in rast otroka.
ZZVZZ člen 81, 82, 83, 106. Sporazum člen 11, 11/2-5.
zdraviliško zdravljenje
Za napotitev na zdraviliško zdravljenje v skladu z 81. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pristojna zdravniška komisija, ki je izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Če je zdravniška komisija druge stopnje ugotovila, da pri tožniku kot zavarovancu ni podana medicinska indikacija za stacionarno zdraviliško zdravljenje, in je zaradi tega tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za tako zdravljenje, je izpodbijana odločba pravilna in temelji na materialnih predpisih.
Po določbi 23. člena zakona o urbanističnem planiranju mora biti lokacijsko dovoljenje skladno z elementi urbanističnega reda. Če urbanistični red določa za nove objekte odmik 8 m od obstoječih objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja z elementi urbanističnega reda potrebno ugotoviti, ali se z lokacijskim dovoljenjem dovoljuje gradnja novega objekta, ali pa gre le za adaptacijo.