plačilo carinskih dajatev na podlagi poroštvene izjave
Špediter, ki se je s poroštveno izjavo zavezal, da bo v primeru nepredaje blaga namembni carinarnici, in je pri tem izpolnil tudi rubriko 50 v carinski prijavi, plačal carinske dajatve, je tedaj, ko blago ni bilo do roka predano namembni carinarnici, dolžan te plačati, ne da bi carinarnica to plačilo prej zahtevala od prevoznika.
komasacija - zamejničenje meje komasacijskega območja
Stvar geodetskega organa v zvezi s komasacijsko odločbo je, da zamejniči meje komasacijskega območja ter odredi, da se ugotovljene spremembe izvedejo v zemljiškem katastru.
razporeditev na drugo delovno mesto - plačilo razlike plače - razrešitev direktorja - dovoljenost revizije
Drugostopna odločba je postala pravnomočna dne 13. aprila 1994, torej pred začetkom veljavnosti ZDSS. Iz določbe 1. odstavka 73. člena ZDSS izhaja ne le omejena možnost zahtevati revizijo glede predmeta spora, temveč tudi glede osebe, ki lahko zahteva revizijo. Ker pogoji za revizijo po ZDSS niso podani (72. in 73. člen), jo je bilo treba zavreči (392. člen ZPP).
V roku, ki je določen v 1. odst. 382. člena ZPP, mora stranka vložiti vlogo in vse njene morebitne dopolnitve. Vlog, ki so prispele na sodišče po izteku tridesetdnevnega roka, ni mogoče upoštevati. Do izteka roka, ki je določen v 2. odstavku 73. člena ZDSS, je dopustno popraviti ali dopolniti revizijo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30009
ZDSS člen 73, 73/1. ZPP (1977) člen 392.
dovoljenost revizije v delovnem sporu
Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna dne 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odst. 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odst. 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve, njegova revizija ne more biti dovoljena (392. člen ZPP).
kršitev ustavne pravice - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto
Akt Državnega zbora o imenovanju notarja ne pomeni kršenja ustavne pravice posameznika, saj ustava ne varuje pravice posameznika, da zasede notarsko mesto.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka
Četrtotožeča stranka je sodnica pristojnega sodišča. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja pri tem sodišču. To pa je tehten razlog, da to sodišče ne more voditi pravde in odločati o tožbenem zahtevku.
URS člen 49, 49/3, 157, 157/2.ZN člen 8, 8/5. Mednarodni pakt o človekovih in političnih pravicah člen 17.
kršitev ustavne pravice - kandidat za notarja - javno zaupanje - brisana kazen
Umik predloga za imenovanje kandidata za notarja iz razloga, ker ta naj ne bi izpolnjeval zakonskega pogoja, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, ker je že bil v kazenskem postopku, kazen pa mu je bila že brisana, se šteje za akt, s katerim je bila kandidatu kršena ustavna pravica, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
zakup - pogodba o dodelitvi sobe - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka je v pritožbi med drugim navajala, da se pravice delavcev zaradi prenehanja delovnega razmerja in po zaposlitvi pri podjetju P. ne bodo spremenile ter, da je tožeča stranka delavcem ob podpisovanju sklepov o prenehanju delovnega razmerja le-tem obljubljala, da bodo obdržali tudi sobe, ki so jih dotlej uporabljali. Teh pritožbenih trditev, ki jih revident ponavlja tudi v reviziji in ki so za odločitev o tožbenem zahtevku (tožeča stranka zahteva izselitev iz sporne sobe zato, ker je toženi stranki prenehalo delovno razmerje - 7. čl. Pogodbe o dodelitvi samske sobe oz. ležišča, sklenjene med Š. c. in toženo stranko 11.5.1981) pravno odločilne, sodišče druge stopnje ni preizkušalo. Štelo je namreč, da za pravilno uporabo materialnega prava zadostuje ugotovitev, da je toženki prenehalo delovno razmerje. Tako je ostala uvodoma zapisana pritožbena trditvena podlaga neizčrpana.
zavarovalna pogodba - regresna obveznost zavarovanca - vzročna zveza z ravnanjem zavarovanca - vzročna zveza med nastankom škode in alkoholiziranostjo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - avtomobilist
I. Ob upoštevanju med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev A0-90, ki so njen sestavni del (to pa je tudi materialnopravna podlaga za odločitev v tej pravdni zadevi), je namreč toženec v razmerju do tožeče stranke kot zavarovalnice lahko regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipogodbenega ravnanja in je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in v tem dogodku nastalo škodo (seveda ob upoštevanju nadaljnjih omejitev, določenih v 3. točki 2. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev AO-90). Njegova regresna obveznost pa se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovim ravnanjem, ampak je posledica ravnanja drugega v prometni nezgodi udeleženega motornega vozila (v obravnavanem primeru neosvetljenega traktorja).
II. Pogodba o obveznem zavarovanju, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, zato ni uvedla nikakršnega tristranskega razmerja med zavarovalnico, zavarovancem in oškodovancem, temveč je na podlagi te pogodbe nastalo trojno, med seboj ločeno razmerje. Ker tožeča stranka kot zavarovalnica v obravnavani zadevi zatrjuje, da je toženec kot zavarovanec zavarovalne pravice iz sklenjene zavarovalne pogodbe (zaradi vožnje pod vplivom alkohola) izgubil, je za odločitev v tej pravdni zadevi pravno pomembno le tisto pravno razmerje, ki je na podlagi zavarovalne pogodbe nastalo med tožečo stranko kot zavarovalnico in tožencem kot zavarovancem. Del tega pravnega razmerja so tudi pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (za obravnavani primer pogoji A0-90)
I. V reviziji pa ni mogoče načenjati dejanskih vprašanj, ki jih revident dotlej ni omenjal. Preizkus pravilne uporabe materialnega prava opravi revizijsko sodišče na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje.
II. Smisel navedb tožeče stranke je ta, da se je toženec izdajal za pooblaščenca v zvezi s sprejemom denarja za organizacijo potovanja člana tožeče stranke v Mehiko, da pa to ni bil. Seveda bi toženec to lahko izpodbijal in če bi tako ravnal, bi bilo za pravilno odločitev bistvenega pomena, ali je potovanje v Mehiko organizirala karate zveza ter je toženec deloval le kot njen pooblaščenec, ali pa je toženec deloval za svoj račun, ne pa kot pooblaščenec karate zveze. Vendar toženec ni ničesar navedel v podkrepitev svojega predloga za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišči sta zato lahko oprli svojo odločitev na neprerekane trditve tožeče stranke o tem, da je toženec sam sprejel denar za potovanje in to v večjem znesku, kot so znašali stroški.
pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev prevzemnika (reklamacija) - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ugotovitve o tem, kdaj je tožnik prevzel avtomobil, kdaj je ugotovil napake, kdaj je s svojimi ugovori seznanil toženca in kakšna je bila kakovost opravljenega dela, so dejanske narave. Te ugotovitve so podlaga tudi za revizijsko odločanje, kajti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni (3. odst. 385. čl. ZPP). Teh vprašanj torej z revizijo ni mogoče znova načenjati in ne morejo biti predmet revizijskega obravnavanja.
imisije - prepoved imisij - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - glede na krajevne razmere običajna mera
S postavitvijo skladovnice desk v neposredno bližino oken stanovanjske hiše tožnic je prizadetim prostorom odvzeta osvetlitev, kar terja presojo po 5. čl. ZTLR in ukrepanje po dol 42. čl. ZTLR.
I. Šele v času tožnikove prevzemne zamude je tožena stranka, in to kot izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, na zahtevo inšpekcijskih služb in policije, odpeljala v hrambo dano stvar iz Seče, pri čemer ni nepomembno tudi dejstvo, ki je bilo v postopku pred nižjima sodiščema tudi ugotovljeno, da je o tem, da je potrebno v hrambo dano stvar iz Seče odstraniti zaradi zahtev inšpekcijskih služb in policije, tožnika obvestila. Ob takem poteku dogodkov pa ne more biti nobenega pomisleka glede zaključka, da je bil tožnik tisti, ki je onemogočil vrnitev v hrambo dane stvari v kraju hrambe.
II. Položaj, zaradi katerega naj bi na prikolici nastajala v tožbi zatrjevana škoda, je tako ustvaril sam tožnik. Ker iz ugotovitev nižjih sodišč tudi ne izhaja, da je tožena stranka storila kakršnokoli nedopustno ravnanje, ki bi lahko imelo za posledico nastanek zatrjevane škode, je bil materialnopravno pravilno zavrnjen tudi zahtevek za povrnitev škode (nedopustnost ravnanja je eden od temeljnih pogojev odškodninske odgovornosti).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Iz navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno naredili zaključek, da je izključno tožnica tista, ki toženi stranki onemogoča izpolnjevanje s pogodbo prevzetih obveznosti, s strani tožene stranke večkrat ponujeno ponovno skupno življenje pa brez predhodnega poizkusa že vnaprej odklanja (po ugotovitvah nižjih sodišč naj bi jo k temu podpihovali drugi ljudje), pri čemer svoje vnaprejšnje odklanjanje ponovnega skupnega življenja utemeljuje z obstojem v dosedanjih postopkih sicer neugotovljenega utemeljenega strahu pred tožencem in njegovimi ravnanji, ter z vnaprejšnjimi ocenami, da toženec v prihodnje ne bo ravnal tako kot obljublja in da tudi prevzetih obveznosti ne bo izpolnjeval. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč, tudi po mnenju revizijskega sodišča pogoji za razvezo sklenjene pogodbe (120. in 121. člen zakona o dedovanju) niso izpolnjeni.
hranilne vloge - vpis v knjižico - dokaz o vplačilu oziroma dvigu - dokazno breme
V 2. odstavku 1044. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določeno, da so vpisi v hranilno knjižico, ki so potrjeni s pečatom banke in podpisom pooblaščene osebe, v razmerju med banko in vlagateljem dokaz o vplačilih oziroma dvigih. To pomeni, da je banka tista, ki mora dokazati nasprotno. Ob zakonski domnevi o pravilnosti vpisa ni dovolj, da obstaja dvom o pravilnosti vpisa. Dvom je potrebno razlagati v korist vlagatelja, ker je banka strokovnjak in obenem tista stranka, ki narekuje pogoje poslovanja.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86). Ugovorov, ki se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ni mogoče upoštevati. Ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo je mogoče uveljavljati pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo) je namreč potrebno v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pridobitev solastninske pravice - načelo dobre vere pri zemljiško knjižni pridobitvi lastninske pravice
Solastnik, ki je pridobil solastninsko pravico izvenknjižno (v konkretnem primeru z dedovanjem), lahko zahteva od zemljiškoknjižnega lastnika, da mu izstavi zemljiškoknjižno listino vse dotlej, dokler svoje solastninske pravice ne izgubi.
Če toženka ni bila v dobri veri v času vpisa v ZK na podlagi darilne pogodbe, solastninske pravice na spornem delu nepremičnine ni pridobila. Tožniki so, kljub sklenjeni darilni pogodbi in vpisu toženke na njeni podlagi v zemljiško knjigo, ostali solastniki v tistem obsegu, v katerem so nepremičnino podedovali.